Od dogovora o novem večletnem proračunu EU za obdobje 2028-2034 bo v precejšnji meri odvisno, kakšna bo EU po letu 2030. Evropska komisija je svoj predlog v višini skoraj 2000 milijard evrov predstavila julija. Z njim nihče ni zadovoljen. Države članice so svoje nezadovoljstvo izrazile v okviru Sveta EU, v Evropskem parlamentu so ga zavrnile glavne politične skupine, ki imajo odločilno besedo pri njegovem sprejemanju. Predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen tako ni preostalo drugega, da je takoj na začetku pogajanj stopila pred poslance in jim predstavila predloge za spremembe in dopolnitve. Ni jih navdušila.
Pogajanja o dolgoročnem proračunu EU nikoli niso bila lahka, ker si tako države članice kot različni porabniki evropskih sredstev prek evropskih projektov skušajo zagotoviti čim več denarja zase. Tokrat ne bo nič drugače, čeprav Evropska komisija predlaga enkrat višji znesek, kot je bil na voljo v večletnem proračunu za obdobje 2014-2020. Ob tem je treba spomniti, da v tistem obdobju ni bilo treba predvideti sredstev za vračilo posojil, ki jih v imenu držav članic najema Evropska komisija.
Omejitve za pretirano trošenje so bile odpravljene z epidemijo covida-19. Takrat je bil vzpostavljen sklad za okrevanje, za katerega si Evropska komisija denar sposoja in ga deli državam članicam kot nepovratna sredstva in kot posojila. Po podobnem sistemu želijo v Bruslju pod imenom obramba in varnost v prihodnjih letih financirati projekte za oboroževanje Evrope.
Dodatno trošenje in podvojitev proračuna v Bruslju predlagajo v času, ko se gospodarstvo v EU sooča z vse večjimi težavami. Tradicionalne industrijske panoge so v vse večjih težavah. Eden glavnih razlogov za to so dragi energenti, ki jih mora EU na pritisk Washingtona kupovati od ZDA. Ob tem gre spomniti na besede nekdanjega predsednika ZDA Baracka Obame v Bruslju v času, ko je Ukrajina ustavila prenos plina iz Rusije po svojih plinovodih v Evropo, v ZDA pa so šele začeli pridobivati plin s hidravličnim lomljenjem kamnin, ki so ga poimenovali fracking.
Zdaj je prodaja v Evropo očitno dovolj dobičkonosna, da administracija v Washingtonu lahko pritiska na EU, da prepove nakup cenejšega ruskega plina in ga nadomesti z bistveno dražjim ameriškim
Ker je zlasti državam v vzhodnem delu Evrope grozilo, da bodo morale ustaviti proizvodnjo, prebivalci pa bodo zmrzovali, so evropski funkcionarji Obamo javno pred novinarji rotili, naj posreduje, da bodo lahko kupili plin od ZDA. Obama pa se je samo široko nasmehnil in jim odgovoril, da so ameriška podjetja v zasebni lasti in da prodajajo plin samo tistim, katerim se jim ga izplača prodajati. Zdaj je prodaja v Evropo očitno dovolj dobičkonosna, da administracija v Washingtonu lahko pritiska na EU, da prepove nakup cenejšega ruskega plina in ga nadomesti z bistveno dražjim ameriškim.
Visoke cene energentov so tako poleg tehnološkega zaostanka podjetij eden glavnih razlogov za gospodarske težave EU. Teh pa z napihovanjem proračuna EU ne bo mogoče bistveno zmanjšati.
Podobno je mogoče reči tudi za Slovenijo, kjer so poslanci državnega zbora v tem tednu sprejeli rekorden proračun za leti 2026 in 2027. V letu 2026 je predvidena poraba v višini 17,7 milijarde evrov, leta 2027 pa bo presegla 18 milijard evrov. V obeh letih je predviden primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov. To pomeni, da vlada v obeh letih načrtuje za 2,1 milijarde evrov večjo porabo, kot se bo v proračun nateklo prihodkov. "Imamo rekordno javno porabo ob rekordnih dajatvah in visokem primanjkljaju, poraba države se bo od leta 2019 do leta 2026 povečala za 70 odstotkov, saj je leta 2019 znašala okrog 10 milijard evrov oziroma 7 milijard evrov manj. Država torej porabi 7 milijard evrov več kot pred sedmimi leti," je septembra za Večer opozoril dr. Matej Lahovnik, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in nekdanji minister za gospodarstvo.
"Državna potrošnja okoli 17 ali 18 milijard evrov s primanjkljajem okoli 2 milijardi evrov je preprosto premalo, da bi opazno vplivali na gospodarsko rast. Primanjkljaj v sedanjih razmerah stagnacije rasti slovenskega gospodarstva je preprosto prešibek ukrep, da bi pognal gospodarsko rast, čeprav gre v pravo smer," pa je povedal dr. Maks Tajnikar, prav tako profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in nekdanji minister za gospodarstvo. Razmere v EU in v Sloveniji niso obetavne, rešitev pa ni na vidiku.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
