"Fiskalna politika se oddaljuje od začrtane poti konsolidacije. Brez prilagoditev se bo stanje javnih financ trajno poslabšalo. To bi lahko v prihodnjih letih zahtevalo ostrejše ukrepe in ogrozilo gospodarsko rast. Ukrepati je treba postopno in predvidljivo, da se izognemo ostrim rezom kasneje," v oceni proračunskih dokumentov za leti 2026 in 2027 opozarja fiskalni svet.
Kot glavna tveganja izpostavlja rast odhodkov za plače zaradi napovedane obvezne božičnice in reforme plačnega sistema v javnem sektorju. Po njegovi oceni bodo potrebna dodatna plačila iz državnega proračuna v zdravstveno blagajno in tudi v pokojninsko, če ne bo izvedena pokojninska reforma. Tretje tveganje je ne povsem pregledna uporaba odstopne klavzule od pravil EU za omejevanje proračunskih izdatkov za dvig obrambnih izdatkov.
Se bo primanjkljaj države povečal na 2,5 odstotka BDP?
Vladi fiskalni svet priporoča omejitev tekoče porabe in nadzor nad učinki reforme sistema plač v javnem sektorju, pregledno uporabo odstopne klavzule za obrambo, izvedbo zdravstvene in pokojninske reforme ter učinkovito porabo javnih sredstev s pregledi izdatkov. Bonitetne ocene za zadolževanje države so še ugodne, vendar izkušnje kažejo, da se te ocene in odnos finančnih institucij, ki slovenski državi posojajo denar, lahko hitro poslabša. Zaupanje finančnih trgov namreč temelji na verodostojnosti fiskalne politike.
"Že letos se je primanjkljaj javnih financ povečal. Ključni razlog je občutna rast tekoče porabe, ki jo poganja sprememba plačnega sistema v javnem sektorju. Hitra rast presega gospodarsko rast in trajno veča raven izdatkov. Zaradi poslabšanih gospodarskih obetov se hkrati pričakuje umirjena rast prihodkov. To ob visoki porabi dodatno zmanjšuje manevrski prostor," je članom odbora za finance v državnem zboru, ki so obravnavali proračunske dokumente za leti 2026 in 2027, povedal predsednik fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun.
Ob nadaljevanju takšnega trenda se bo primanjkljaj sektorja država po njegovih besedah do leta 2028 povečal na približno 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Nacionalna odstopna klavzula za obrambo državi začasno omogoča višje izdatke zgolj zaradi povečanih izdatkov za obrambo. "Toda ta klavzula je časovno omejena in proračunski dokumenti ne določajo, kako bo dodatno zadolževanje za trajno povečanje izdatkov za obrambo po izteku klavzule nadomeščeno z drugimi viri," je člane odbora opozoril Davorin Kračun.
Fiskalni svet po njegovih besedah ugotavlja, da rast izdatkov tudi ob izključitvi izdatkov za obrambo presega meje, h katerim se je vlada zavezala v srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu za obdobje 2025-2028. To pomeni odstopanje od poti, ki zagotavlja srednjeročno vzdržnost javnih financ in s tem nespoštovanje določb zakona o fiskalnem pravilu. "Čas za popravke in preprečevanje nadaljnjega odmikanja od danih zavez je zdaj, dokler so razmere na trgih financiranja državnega dolga še stabilne, možnosti za ukrepanje pa široke. Le če bomo delovali preudarno in ne za zadovoljevanje kratkoročnih ciljev, bomo zagotovili, da je fiskalna politika varno sidro, ne pa vir tveganj za prihodnji razvoj države," je bil jasen Davorin Kračun.
2,1
milijarde evrov oziroma 2,8 odstotka BDP bi lahko znašal proračunski primanjkljaj proračuna za 2026
Vlada: Načrtovana fiskalna politika v mejah dopustnih odstopanj
Vlada v odgovoru fiskalnemu svetu zatrjuje, da je načrtovana fiskalna politika v mejah dopustnih odstopanj od fiskalne poti, ki je predvidena v srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu 2025-2028. V zvezi s povečanjem obrambnih izdatkov poudarja, da je Slovenija sprejela resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki predvideva postopen dvig obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030, od katerih bo vsaj 20 odstotkov namenjenih investicijam v osnovna sredstva, dva odstotka pa raziskavam in razvoju. Dodaten vpliv na investicije v obrambo, varnost in odpornost bodo imeli tudi tako imenovani projekti za dvojno rabo.
"Vlada se zaveda številnih tveganj in negotovosti, ki izhajajo med drugim iz demografskih gibanj, podnebnih sprememb, geopolitičnih in globalnih izzivov. Zato spremlja aktualna dogajanja in se nanje odziva. Javnofinančni izzivi so stalnica vseh vlad in jih bo s strukturnimi ukrepi treba skrbno naslavljati tudi v prihodnje," še piše v odzivu vlade.
Vlada v predlogu sprememb proračuna za leto 2026, ki je bil sprejet lani v jeseni, predvideva 15,6 milijarde evrov prihodkov in 17,7 milijarde evrov porabe, v predlogu proračuna za leto 2027 pa 16 milijard evrov prihodkov in 18,1 milijarde evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj naj bi v obeh letih tako znašal 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka in 2,8 odstotka BDP.
