Po zadnjih napovedih domačih in mednarodnih organizacij bo letos slovenski bruto domači proizvod (BDP), ki predstavlja vrednost vsega, kar v letu dni ustvarijo podjetja in prebivalci, za okrog en odstotek višji, kot je bil lani. Na začetku leta so bili njihovi analitiki precej bolj optimistični, saj so napovedovali višjo rast. Da so obete postavili previsoko, so večinoma ugotovili, ko so bili objavljeni prvi podatki o rasti v prvem četrtletju letos. Takrat so svoje napovedi tudi začeli popravljati navzdol. To velja za slabo. V jeziku trgovcev z novci prihaja čas suhih krav.
Koliko in kaj gospodarstvo in prebivalci v Sloveniji ustvarijo s svojim delom, prodajo, potrošnjo, naložbami, nakupi, ni odvisno samo od razmer doma. V veliki meri je to odvisno tudi od razmer v širši regiji, v državah, ki so glavne trgovinske partnerice slovenskega gospodarstva, prek njih pa tudi nasploh na svetu. Evropska komisija je oceno rasti BDP v EU in območju z evrom v pravkar objavljeni jesenski gospodarski napovedi popravila navzgor. Njeni analitiki tako po novem ocenjujejo, da so gospodarske razmere boljše, kot so predvidevali v prejšnji napovedi za letos.
To izboljšanje očitno ne bo v tolikšni meri pomagalo Sloveniji, da njene napovedi ne bi bilo treba spreminjati na slabše. Izboljšanje gospodarskih razmer v velikih državah in regijah na male države, kakršna je Slovenija, vpliva z zamikom. Če bo rezultat v EU in območju z evrom letos boljši od prvotnih pričakovanj, bo Slovenija to čutila prihodnje leto. Obeti za to niso ravno optimistični, ker so analitiki v Bruslju napoved za EU in območje z evrom za leto 2026 poslabšali.
Rast BDP je v veliki meri odvisna od države. Državne institucije s svojo potrošnjo in naložbami, zlasti z gradnjo infrastrukture, lahko precej pripomorejo k dvigu BDP. Naložbe v gradnjo imajo zelo široke učinke na druge sektorje. Za te naložbe je potreben denar. Država v letnih proračunih določi, koliko ga bo namenila za naložbe. Finančni minister in vlada nasploh ves čas v postopku sprejemanja proračunov državljane prepričujeta, da so naložbe med prednostnimi nalogami.
Na drugi strani pa fiskalni svet kot neodvisen in samostojen državni organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike, že več let opozarja, da so načrti glede na razpoložljive zmogljivosti preveč optimistični. Če načrti ne ustrezajo realnim razmeram, so velike možnosti za neracionalno in nenamensko porabo. To je že samo po sebi problematično, še večji problem pa je, da se ta poraba v vse večji meri financira s sposojenim denarjem.
Za rast BDP so pomembne tudi naložbe podjetij. Banke že lep čas ugotavljajo, da podjetja svoje naložbe načrtujejo zelo zadržano, saj najemajo veliko manj kreditov, kot bi jim jih banke lahko odobrile. Skrbi jih negotovost tako v domačem okolju kot na mednarodni ravni. Če bi v podjetjih bili pri zadolževanju manj previdni, bi bila rast BDP verjetno višja, ker bi lahko več investirali. Da se prezadolženi iz krize izvlečejo precej težje kot tisti, ki so manj zadolženi, jim je zelo neusmiljeno pokazala gospodarska in finančna kriza izpred 15 let.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
