Mednarodni denarni sklad (IMF) pozdravlja ukrepe, ki jih je vlada v zadnjem letu dni izvedla za izvedbo priporočenih reform. Njegovi gospodarski obeti za Slovenijo so pozitivni, letošnja rast bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije bo znašala 0,8 odstotka, je ob koncu misije dejala nova vodja Huidan Lin. Nova napoved IMF je za 0,3 odstotne točke nižja od oktobrske. V prihodnjem letu IMF napoveduje rast slovenskega BDP v višini 2,2 odstotka. Napoved IMF je tako slabša od jesenske napovedi Evropske komisije, ki ocenjuje, da bo letošnja rast BDP v Sloveniji 1-odstotna.
Stopnja inflacije se bo do leta 2030, ko bodo cene hrane in energije postale stabilne, znižala na okrog 2 odstotka. Tveganja, ki izhajajo iz zunanjega okolja, povzročajo nezaupanje, posledica tega so nižje investicije. Doma pa zamude pri izvedbi ključnih projektov in strukturnih reform ter hitrejša rast plač od rasti produktivnosti dela zmanjšujejo konkurenčnost in približevanje življenjskega standarda evropskemu.
IMF priporoča nižji primanjkljaj z omejevanjem izdatkov
Proračun za leto 2026 z javnofinančnim primanjkljajem v višini 2,8 odstotka BDP bo po izračunih IMF podprl rast. "Ne glede na to priporočamo nižji primanjkljaj z omejevanjem izdatkov," je povedala Huidan Lin. Rast izdatkov za pokojnine in za zdravstvo, pa tudi za obrambo ter zeleni in digitalni prehod je razlog, da bo potrebno veliko prizadevanja, da bo javnofinančni primanjkljaj do leta 2030 ostal pri 2,8 odstotka BDP, javni dolg pa pri okrog 65 odstotkih BDP. Javnofinančni primanjkljaj bi bilo treba po oceni IMF do leta 2030 znižati za 0,5 odstotne točke. Temu cilju je treba prilagoditi tudi obrambne izdatke.
Med priporočili IMF na strani prihodkov je Huidan Lin omenila poenostavitev sistema DDV in zmanjšanje izjem pri dohodnini. S tem bi zagotovili učinkovitejše pobiranje teh davkov. To bi bilo treba dopolniti še z reformo obdavčitve premoženja. Proračunski izdatki so se bistveno povečali zaradi reforme sistema plač v javnem sektorju in uzakonitve obvezne božičnice. Pokojninska reforma bo pripomogla k stabilizaciji izdatkov za pokojnine, vendar bodo zaradi staranja prebivalstva morda potrebne nove reforme. Zlasti bo treba upokojitveno starost še prilagajati pričakovani življenjski dobi. Glede zdravstva in dolgotrajne oskrbe je Huidan Lin poudarila, da bi se v Sloveniji morali osredotočiti na razpršitev virov financiranja, povečanje učinkovitosti in promocijo aktivnega staranja.
Tveganja predstavljajo podjetja z visokim deležem izvoza
Slovenske banke so po oceni analitikov IMF v dobri kondiciji. Tveganja predstavljajo predvsem podjetja z visokim deležem izvoza, zato je njihova posojila treba pozorno spremljati. Ko govorimo o splošnih gospodarskih razmerah, podjetja v Sloveniji investirajo manj od povprečja EU, to velja posebej za področja, ki omogočajo povečanje produktivnosti. Med ovirami za rast je Huidan Lin izpostavila še pomanjkanje delavcev in administrativne ovire, izboljšati bi bilo treba okolje za inovacije in pogoje za financiranje novih in inovativnih podjetij.
Javnofinančni primanjkljaj bi bilo treba po oceni IMF do leta 2030 znižati tudi s prilagoditvijo obrambnih izdatkov
"Ugotovitve IMF v splošnem potrjujejo naše analize in priporočila," je ugotovil namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc. Nove napovedi za gospodarsko rast bo Banka Slovenije kot običajno objavila ob koncu leta, aktualni kazalniki pa kažejo na postopno okrevanje gospodarske rasti. Banka Slovenije z IMF deli tudi oceno glede strukturnih izzivov slovenskega gospodarstva. "Tukaj kot ključno izpostavljamo upočasnjevanje rasti produktivnosti dela, kar postavlja pod vprašaj dolgoročno vzdržnost gospodarske rasti," je povedal Primož Dolenc.
Boštjančič: Upadi rasti posledica zunanjih dejavnikov
IMF je po njegovih besedah pripoznal prizadevanja Banke Slovenije za finančno opismenjevanje in ji priporočil, naj ta prizadevanja nadaljuje. "V zadnjih letih smo projekte s tega področja okrepili. Samo v letošnjem letu je sodelovalo več kot 10 tisoč ljudi. Za prihodnja leta načrtujemo še dodatne aktivnosti. Finančno pismeni posamezniki, ki se zavedajo tako vedno večjih finančnih tveganj kot tveganj iz okolja, prispevajo k finančni stabilnosti in s tem k stabilnejšemu gospodarskemu okolju," je razložil namestnik guvernerja.
Da zaključna izjava IMF potrjuje, da Slovenija tudi v času globalnih pretresov dolgoročno ostaja stabilno, odporno in dobro vodeno gospodarstvo, je dejal minister za finance Klemen Boštjančič. Rast se bo po njegovih besedah v prihodnjih letih okrepila, inflacija je stabilna, bančni sektor je eden najtrdnejših v regiji. Zadnji upadi rasti so po ministrovih besedah posledica zunanjih dejavnikov. Pomembno je, da IMF napoveduje vnovično okrepitev rasti za Slovenijo v letih 2026 in 2027. IMF potrjuje, da je proračun za leto 2026 naravnan ustrezno, ugotavlja Klemen Boštjančič.
IMF med drugim predlaga, da bi nekatere javne storitve morali prenesti na zunanje izvajalce. Minister mu odgovarja, da tega ni mogoče narediti čez noč in brez upoštevanja socialnega modela naše države. Reforme morajo izhajati iz tega modela in ne mimo njega, je še dejal minister Boštjančič.
