Proračuni v mandatu te vlade, vključno s predlogoma sprememb proračuna za leto 2026 in proračuna za leto 2027, sledijo fiskalnemu pravilu. To pomeni, da primanjkljaj ne presega tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), je ob predstavitvi predlogov sprememb proračuna za leto 2026 in proračuna za leto 2027 v državnem zboru zatrdil predsednik vlade Robert Golob. Primanjkljaj je po njegovih podatkih ves čas bistveno nižji od povprečja članic EU, zato je vlada dobila soglasje evropske komisije za projekcije bodočih proračunskih tokov.
Hkrati se zmanjšuje javni dolg v odstotku BDP. "Po domače: javni dolg je sicer nominalno nekoliko zrasel, a rasel je počasneje od gospodarske rasti. Primanjkljaj je bil manjši od realne gospodarske rasti. Zato nam je uspelo javni dolg vsako leto zmanjševati. Danes je približno 15 odstotnih točk nižji od povprečja EU," je zatrdil Robert Golob. Javni dolg EU je v povprečju nekaj nad 80 odstotkov, v Sloveniji je bil lani nekaj pod 67 odstotkov.
Vlada izvaja oziroma pripravlja sistemske spremembe na področju plačnega sistema, dolgotrajne oskrbe, pokojninske reforme in obrambnih izdatkov.
Za predsednikom vlade je minister za finance Klemen Boštjančič povedal, da bo zniževanje primanjkljaja ključna naloga, vendar ne za ceno razvoja, socialne kohezije in varnosti. "Proračunska sredstva bodo v prihodnjih dveh letih usmerjena v izobraževanje, znanost in raziskave, kar predstavlja investicijo v prihodnost," je poudaril minister za finance. V ospredju ostajajo tudi ukrepi za zagotovitev ustrezne in dostopne energetske oskrbe ter primernih in dostopnih stanovanj, ukrepi za spodbujanje investicij in pospešitev prehoda v gospodarstvo z visoko produktivnostjo, pokojninsko in zdravstveno varstvo ter odpornost in varnost, je naštel Klemen Boštjančič.
Manj za obrambo, več a druge resorje
Vlada izvaja oziroma pripravlja sistemske spremembe na področju plačnega sistema, dolgotrajne oskrbe, pokojninske reforme in obrambnih izdatkov. To so velike spremembe, ki po ministrovih besedah vplivajo tudi na pripravo in izvajanje proračunov. "Ob tem bi rad poudaril, da smo pri pripravi proračunov v vsakem letu sredstva, ki so bila prvotno predvidena za ministrstvo za obrambo, znižali za 110 milijonov evrov. Ta sredstva smo preusmerili na druge resorje, kjer bodo uporabljena za projekte za dvojno rabo, za katere verjamem, da bodo pomembni za krepitev odpornosti naše države," je prepričan Klemen Boštjančič.
Med proračunskimi prioritetami je Robert Golob izpostavil štiri stebre, ki so socialna država, znanje, investicije in varnost. Prednostna naloga je socialna država, ki krepi javno dobro. "Takrat, ko skrb za javno dobro prepustimo zasebnemu interesu, ima druge cilje, ne javno blaginjo," je povedal predsednik vlade. V proračunskih dokumentih za leto 2026 in 2027 se po njegovih besedah to odraža v krepitvi javnega zdravstva, implementaciji sistema dolgotrajne oskrbe, zimskem dodatku za upokojence.
Drugi steber je znanje, zato je v proračunskih dokumentih za leti 2026 in 2027 predvideno povečanje sredstev za to področje. "Če želimo, da se znanje prelije v gospodarstvo, ni dovolj, da spodbujamo samo inovacije," je razložil Robert Golob. Tretji steber so zato investicije v proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo. Četrti steber je varnost, ki ni samo povečevanje izdatkov za obrambo, ampak tudi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Več razlogov za zvišanje odhodkov
V predlogu sprememb proračuna za leto 2026 vlada predvsem na račun nižjih davčnih prihodkov pričakuje upad prihodkov za 341 milijonov evrov glede na lansko jesen sprejeti proračun za leto 2026, je povedal Klemen Boštjančič. Zvišanje odhodkov za 500 milijonov evrov s predlogom sprememb proračuna za leto 2026 pa vlada po njegovih besedah predlaga iz več razlogov. Za plače javnih uslužbencev naj bi potrebovala dobrih 84 milijonov evrov več, kot je predvideno v lani sprejetem proračunu 2026. Za plačilo obresti za dolg je v letu 2026 predvidenih 903 milijone evrov, kar je za 20 milijonov evrov manj, kot je predvideno v sprejetem proračunu 2026. V predlogu sprememb proračuna za leto 2026 je predvidenih za 3,1 milijarde evrov starega dolga, v letu 2027 pa 3,7 milijarde evrov. V letu 2026 je predvidena nova zadolžitev države v višini 5,3 milijarde evrov, v letu 2027 pa 6,5 milijarde evrov.
Pogovori o določitvi povprečnine za občine za leti 2026 in 2027 z reprezentativnimi združenji občin še potekajo. Letni dodatek za upokojence bo v prihodnjem letu spet izplačan v različnih zneskih od 160 evrov do 470 evrov. Za gradnjo javnih najemnih stanovanj je v predlaganih proračunskih dokumentih v letih 2026 in 2027 predvidenih po 75 milijonov evrov, je povedal Klemen Boštjančič.
Vlada v proračunskih dokumentih v proračunu v letu 2026 predvideva prihodke v višini 15,6 milijarde evrov in odhodke v višini 17,7 milijarde evrov. V letu 2027 načrtuje prihodke v višini 16 milijard evrov in odhodke v višini 18,1 milijarde evrov. V obeh letih tako načrtuje primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov.
Po predstavitvi sledi razprava o predlaganih proračunskih dokumentih v delovnih telesih državnega zbora. Predvideno je, da bo državni zbor spremembe proračuna za leto 2026 in proračun za leto 2027 sprejel na novembrski seji.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
