V delodajalskih organizacijah so se odločili prekiniti dejavnosti v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), če jim vlada ne bo prisluhnila, napovedujejo, da bodo iz njega vnovič izstopili. Tako so se odločili zaradi več vladnih kršitev pravil o delovanju ESS in zato, ker na pisno posredovane argumente v zvezi s predlogom zakona o izplačilu zimskega regresa in na protestno pismo glede socialnega dialoga od vlade in ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti niso prejeli nobenega odgovora.
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, ki predseduje ESS, pričakuje, da bo "kolegij ESS še v tem tednu proučil možnosti za odpravo kršitev po postopku, ki je bil dogovorjen ob ponovnem vstopu delodajalcev v ESS v juniju 2024". Ob tem je spomnil, da so bila pravila o delovanju ESS dopolnjena z novim 19. a-členom, ki določa način razreševanja kršitev, ravno z namenom preprečevanja tovrstnih kršitev in odprave zastojev v okviru tripartitnega socialnega dialoga. "Delodajalske organizacije pričakujemo, da bo kolegij ESS v najkrajšem možnem času sprejel vse potrebne nadaljnje korake, ki jih pravila določajo. V nasprotnem primeru bomo zaradi eklatantnih kršitev tripartitnega dialoga in s tem kršenja podpisane Konvencije o Mednarodni organizaciji dela ponovno primorani k razmisleku o izstopu iz ESS," pravi Mitja Gorenšček.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec odločitve delodajalcev o prekinitvi aktivnosti v okviru ESS za zdaj ne komentira. Na ministrstvu so pojasnili, da se bodo odzvali po seji kolegija ESS na to temo, ki je sklicana za jutri.
"Vlada je ves čas dosledno spoštovala pravila o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta in si bo še naprej prizadevala za odprt, konstruktiven in učinkovit socialni dialog," so zatrdili v kabinetu premierja Roberta Goloba. Razlog za to, da se o obvezni božičnici niso dogovorili vsi socialni partnerji, ni bilo nespoštovanje pravil ESS na vladni strani, "temveč nesodelovanje na strani predstavnikov delodajalcev", so poudarili v kabinetu predsednika vlade.
Brez odgovora na protestno pismo
Člani ESS iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), Trgovinske zbornice Slovenije (TZS), Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) in Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) se 27. oktobra niso udeležili izredne seje ESS, na kateri je bila predvidena obravnava zakona o izplačilu obvezne božičnice. Na njej so se Luka Mesec in predstavniki sindikatov dogovorili božičnico preimenovati v zimski regres.
Sindikati: Izsiljevanje oziroma izgovor
Sindikati v odločitvi delodajalcev vidijo izsiljevanje oziroma izgovor za nestrinjanje z obvezno božičnico. "Če se ena stran ne želi pogajati, če ne želi sodelovati v razgovorih, ne moreš reči, da so kršena pravila. Če je bilo vse pravočasno predloženo članom ESS. In ko gre za zimski regres, je bilo," je pojasnil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko. "V Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam obžalujemo odločitev delodajalskih organizacij, da prekinjajo aktivnosti v okviru ESS in s tem dejansko blokirajo delovanje ESS," je navedel predsednik Pergama Jakob Počivavšek. V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) se po besedah namestnice generalnega sekretarja Martine Vuk ne morejo "znebiti občutka, da je iskanje formalnih ali postopkovnih razlogov zgolj izgovor za vsebinsko nestrinjanje z uvedbo zimskega regresa in način za doseganje nekih lastnih interesov". Tudi sindikalne organizacije niso bile seznanjene, da bo vlada spremembe davčne obravnave normirancev skupaj z obvezno božičnico uredila v skupnem predlogu zakona. Glede te vladne poteze in vsebine, ki se nanaša na normirance, so zadržani in pričakujejo nadaljnja pojasnila.
Delodajalci pojasnjujejo, da se te seje niso udeležili, ker po več pozivih niso bili izpolnjeni osnovni temelji za vsebinsko razpravo o predlaganem zakonu, vlada pa je pred kakršnokoli obravnavo s socialnimi partnerji že v sredini septembra postavila parametre zakona, od katerih ni odstopala ne glede na argumente, ki jih je prejela od delodajalskih organizacij.
Trdijo tudi, da od vlade in ministrstva za delo v tem času niso prejeli nikakršnih vsebinskih odgovorov ali pojasnil na pisno posredovane predloge, argumente in vprašanja v zvezi s predlogom zakona. "Še več, po zaključku izredne seje ESS v ponedeljek, 27. oktobra (ki je bila zaključena zaradi ugotovljene nesklepčnosti), so predstavniki vlade in sindikati sami razpravljali o predlogu zakona in to v medijih oklicali za uskladitev z enim od socialnih partnerjev, kar je popolnoma nesprejemljivo in pomeni hudo kršitev socialnega dialoga. Protestno pismo nad načinom vodenja socialnega dialoga so delodajalske organizacije na predsednika vlade naslovile 29. oktobra, na katero prav tako niso prejele nobenega odgovora," so delodajalci sporočili včeraj.
Po njihovih besedah je prišlo do kršitve pravil ESS tudi pri predlogu sprememb za ugotavljanje davčne osnove pri normirancih. Na redni seji ESS prejšnji ponedeljek so se namreč socialni partnerji in vlada dogovorili, da bo predlagane spremembe na področju normiranih samostojnih podjetnikov, ki dvigujejo mejo za vstop v sistem pavšalne obdavčitve, obravnaval pristojni strokovni odbor ESS, kar se ni zgodilo. Vlada je poleg tega zimski regres in spremembe pri normirancih združila v ena zakon.
"Spreminjanje zakonodaje v nasprotju z dogovori"
Delodajalci vladi kršitve pravil ESS očitajo tudi na področju proračunskih dokumentov ter pri sprejetju predloga novele zakona o socialnem varstvu, prav tako pa tudi pri predlogu zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov v centrih za socialno delo in domovih za starejše ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga je vložila v zakonodajni postopek 28. oktobra. Vlada jih je po besedah delodajalcev pripravila brez ustreznega vključevanja socialnih partnerjev. "Tak način spreminjanja zakonodaje je v nasprotju z načeli socialnega dialoga in sodelovanja, ki sta temelj socialnega partnerstva v Sloveniji. Je tudi v nasprotju z dogovorom vlade in socialnih partnerjev k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so ga podpisali 2. aprila," delodajalci navajajo v sporočilu.
Delodajalske organizacije so v mandatu sedanje vlade iz ESS že izstopile julija 2023, ker je vlada po njihovih takratnih navedbah poslala v javno obravnavo neusklajen osnutek zakona o delovnih razmerjih in je državni zbor po vetu državnega sveta vnovič potrdil neusklajen zakon o dolgotrajni oskrbi. Brez posvetovanja je bila sprejeta novela zakona o dohodnini, obravnavali niso pravilnika o poklicnih boleznih. Sindikati so iz ESS zaradi več kršitev pravil socialnega dialoga izstopili v mandatu prejšnje vlade maja 2021, kot kapljo čez rob so navedli predlagane spremembe davčne zakonodaje, "ki sploh niso prišle do ESS".
