Devetindvajseta večernica za najboljše slovensko otroško oziroma mladinsko delo je nocoj prešla v roke svojemu prejemniku. Na srečanju mladinskih pisateljev Oko besede 2025 v Gledališču Park v Murski Soboti jo je Andreju E. Skubicu za mladinski roman Lahko bi umrl na tem kavču z mano podelila urednica kulturne redakcije pri Večeru Petra Vidali. 

Občutek, da nisi edini na tem svetu

Skubic, za katerega je to druga večenica, prvo je za Babi nima več telefona dobil pred šestimi leti, je ob tem dejal, da je zmeraj lepo dobiti nagrado, saj je to priznanje, da je nekaj, za kar si se trudil, dobro razumljeno in sprejeto, toda "prav mučno pa jih je sprejemati, takrat se od nas pričakuje toliko dodatnih besed … Ko pišemo zgodbe, se vsi samo trudimo uporabiti lastno domišljijo na najboljši mogoči način. Da bi pomagali bralcem – otrokom, mladim, odraslim – nekaj doživeti. Kaj je grozno, kaj je smešno. Kaj je strah, kaj tolažba. Kaj koga spravi v stisko, ampak kako mogoče v tem vseeno ni edini na tem svetu. In da bi prek tega mogoče pomagali, da sami pridejo do spoznanja, kaj je dobro in kaj je hudobno.

V tem je skrivnost vsake zgodbe – tu ni razlike med pisanjem za otroke in odrasle. V zgodbah za odrasle se pač zmeraj vrtimo v svojih krogih: otroških zgodb sem se lotil, ko je bil trenutek zrel, ko sem zaradi svojih otrok prišel do nečesa, kar bi jim rad povedal v njihovem jeziku, in do mladinskega romana kasneje enako. Hotel sem jima pomagati prebaviti lastna doživljanja, ki se konec koncev iz generacije v generacijo ponavljajo, samo vsakič malo drugače. Tako da je to tisto, kar je najvažnejše. Nagrade pa so – spodbuda, priznanje, promocija; ampak glavno je, da pišemo, beremo, govorimo svojim otrokom, govorimo drug drugemu."

Skubic zelo dobro pozna otroke in izhaja iz njih

Da se je mladinski roman, ki smo ga nagradili z večernico, sploh zgodil, se je moral najprej zgoditi natečaj Mladinske knjige Modra ptica, ki ga izmenično razpisujejo za dela, namenjena odraslim in mladim. Strokovna komisija je med prijavljenimi rokopisi izbrala Skubičevega. "Ko sem začela brati rokopis, sem takoj vedela, da je to eden najbolj resnih kandidatov za nagrado, enako je bilo s preostalimi člani žirije," se spominja predsednica strokovne komisije in urednica romana Alenka Veler. "Čeprav je roman sestavljen iz več pripovednih niti - ni zgolj enega dogodka, okoli katerega bi se roman osredinil - se te stkejo v čvrsto, vsebinsko močno celoto. Jezik je sočen, živ, liki prepričljivi, večplastni. Jasno je bilo, da pisatelj zelo dobro pozna otroke in izhaja iz njih, njihovih potreb, strahov, želja, zanimanj. Uspelo mu je ustvariti toplo zgodbo, ki se nas globoko dotakne in odpira številne teme, ki so del vsakdanjika sodobnih mladostnikov. In seveda je tukaj še dejstvo, da glavne protagoniste poznamo iz zelo priljubljene serije Trio Golaznikus."

Z romanom se namreč vračajo Tomaž, Lija in Liam iz serije osmih povesti, ki jih je Skubic izdal med letoma 2018 in 2022. Zgodbe tria so se zanj izpele, ko je njegov sin, ki je bil glavni navdih za devet- in desetletnike, prerasel ta leta, je v intervjuju ob razglasitvi nagrade povedal Skubic. "Potem pa je proti koncu osnovne šole njegovo življenje in življenje njegove družbe spet postalo bolj burno - in pomislil sem, da bi nekatere od dilem, s katerimi smo se srečevali, preizkusil na likih, ki jih že dobro poznam. Samo pač pet let starejših," je pojasnil, kako je nastal rokopis.

Tudi za odrasle bralce

Po tem ko so rokopis izbrali na natečaju, sta se urednica Veler in Skubic v glavnem ukvarjala z jezikovnimi registri. "Strinjala sva se, da lahko kakšno reč pri dodelavi izpusti. V resnici se rokopis bistveno ne razlikuje od končne različice romana," pojasnjuje Velerjeva. Lahko bi umrl na tem kavču z mano, ki so ga v dar dobili lanskoletni zlati bralci, je, tako kot je pogosto za problemski roman, naslovniško odprt, pripoveduje Velerjeva. "Mladinsko literaturo, ki jo pišejo odlični avtorji, z užitkom v roke vzamejo tudi odrasli bralci in bralke in tako dobijo vpogled v življenja, občutenje in čustvovanje sodobnih mladostnikov. Tudi roman Lahko bi umrl na tem kavču z mano je tak."

Z njim je Skubic stopil na polje problemskega romana, ki ima, tako Velerjeva, "v našem prostoru že dolgo in bogato tradicijo. Premoremo lepo število zelo kakovostnih in priljubljenih avtorjev tega žanra, tudi takih, nagrajenih z večernico. Odpirajo teme, s katerimi se mladostniki srečujejo na poti odraščanja. Dobra knjiga je lahko opora in zagotovilo, da s svojimi težavami niso sami, da se z njimi soočajo tudi drugi mladostniki, hkrati pa ob problemskem romanu spoznavamo tegobe odraščanja, ki jih sami morda ne poznamo - in tako širimo obzorje in se urimo v empatiji."

Na slavnostni podelitvi v Murski Soboti, ki je bila letos v znamenju 30 let srečanj Oko besede, so izbrane odlomke iz nagrajenih del brali še štirje drugi nominiranci za večernico. To so bili Tina Arnuš Pupis, ki je bila nominirana za Modrosti mačjega vojvode, Maša Ogrizek za Zgodbe izpod mize, Roman Rozina za Precej drugačen zmaj in Peter Svetina za Tehtanje domišljije.