Dr. Andreja Ramšak je raziskovalka na Morski biološki postaji Piran, biologinja, ki se ukvarja pretežno z genskimi markerji. Ravno takrat, ko smo ob iskanju pričevalcev poslali prošnjo na postajo, je z ekipo zaključevala raziskavo školjk. Da, tistih, ki jih najpogosteje vidimo v buzari in na krožniku - velikih klapavic s številnimi domačimi imeni (pedoč, pidoč, pijoč, ušenaka, uš, klapunica, mušula). Te temno vijolične školjke pa imajo še posebno mesto v slovenski novejši zgodovini tudi zaradi filma Poletje v školjki. Žal biologinjine in raziskave mnogih drugih strokovnjakov za morsko biologijo kažejo, da bodo slavna školjčišča velikih klapavic kmalu preteklost. Ostal bo le še film.
Školjke slabše rastejo, imajo manj mesa, tanjšo lupino
Spremenjeno podnebje vpliva na temperaturo morja in posledično tudi na školjkarstvo. "V tem mesecu se končuje triletni projekt, ki ga financirata ministrstvo za kmetijstvo in Aris, in v tem projektu smo se osredotočili na fiziološko stanje školjk, v glavnem zaradi posledic podnebnih sprememb, se pravi toplejšega morja, delno pa tudi mikroplastike," uvodoma pove znanstvenica. Tudi zanjo njeno delo ni le služba, temveč poslanstvo, ki ima v primeru tega raziskovalnega objekta, školjk, še zelo neposredno dimenzijo - usode ljudi, ki so od gojenja školjk odvisni. Skupnost školjkarjev v slovenskem morju se morda zdi res majhna, a je izjemno pomemben del življenja z morjem.
A segrevanje morja povzroča velike težave v školjkarstvu in zelo je prizadeta tudi pridelava školjk. "In če povem samo, kako visoke temperature prizadenejo školjke - školjke slabše rastejo, imajo manj mesa, njihova lupina je tanjša, njihove niti, s katerimi so pritrjene - bisusne niti -, so slabše in odpadajo s šopom. Težave so izjemno velike," pravi raziskovalka.
S podobnimi težavami se srečuje praktično cela školjkarska industrija, največja školjčišča v Evropi jih imajo in niso značilne samo za Slovenijo. Pred izzive je postavljeno školjkarstvo po vsej Evropi. Andreja Ramšak: "Zato se z njimi raziskovalci veliko ukvarjamo, od odločevalcev pa pričakujemo premišljene ukrepe, potem pa še projekte, ki vodijo k inovacijam, zato da bi lahko odpravili težavo. Akvakultura je izjemno pomembna za prehrano ljudi, školjke pa so pomemben element in gradnik v morskem ekosistemu."
Poleg segrevanja še plenjenje, ploski črvi ...
"Moram povedati, da imamo na reštah (vrveh, na katerih v morju gojijo školjke, op. a.) v zadnjih letih izjemno malo školjk, se pravi, da je prirastek izjemno majhen, tudi proizvodnja je izjemno nizka in zaradi tega je slovensko školjkarstvo izjemno prizadeto. Poleg tega opažamo tudi, da ni mladic, se pravi, da ni mladostnih stadijev, ki jih školjkarji potrebujejo za to, da nasadijo mlade školjke na rešte. Školjke potem potrebujejo približno dve leti, da zrastejo do prodajne velikosti. Poleg tega pa je naše školjkarstvo v zadnjem času prizadelo tudi plenjenje orad in ploskih črvov. Gre namreč za ploskega črva, tujerodno vrsto, ki je k nam prišla iz Tihega oceana. Najprej so ga detektirali ob atlantski obali, kjer so obsežna školjčišča ostrig, potem v Španiji in tudi v Jadranu, tako da zdaj analiziramo te ploske črve in raziskujemo njihovo genetsko strukturo," našteva težave školjk in z njimi školjkarjev Andreja Ramšak. Kasneje v laboratoriju dve nadstropji nižje članice ekipe pregledujejo in merijo klapavice, ploščati črvi pa se nabirajo v posebni posodi. "Neverjetno, koliko jih je," pravi Ramšakova. Svojega dela ne jemlje za službo, ko si dnevno v stiku z ljudmi, ki so odvisni od tvojih raziskav, to pač ne gre.
Toplo morje je izjemen stres za školjke
Kolikšen upad školjk opažajo raziskovalci oziroma koliko je ta sploh merljiv? Smo namreč država z najmanjšim školjkarstvom na svetu, ampak vendarle je školjkarstvo pomembna panoga. "Res je. Podatke imamo do leta 2022. Največji pridelek je bil v letu 2017, ko je bila proizvodnja školjk v Sloveniji okoli 700 ton, kasneje je proizvodnja upadla na okoli 400 ton. Po načrtih ministrstva za kmetijstvo, se pravi v planu, ki so ga izdelali, načrtu akvakulture do leta 2030, pa je država predvidela, da bi se proizvodnja školjk povečala do 1000 ton. Na žalost tega cilja ni možno doseči, sploh pa ne zaradi situacije, kot jo imamo v zadnjih nekaj letih, se pravi segrevanja morja. Lani smo imeli rekordne temperature morja, površinska voda se je izjemno segrela, tudi do 29 stopinj Celzija, kar pa pomeni izjemen stres za školjke," pove sogovornica.
Ves čas se namreč pogovarjamo o klapavicah, ki so pri nas tudi najbolj poznane školjke. Klapavice prenesejo, čeprav so izjemno dobro prilagojene, ker živijo v obalnem pasu, temperature nekako do 24 stopinj Celzija: "Če se temperatura morske vode ogreje nad 24 stopinj Celzija, se izjemno poveča smrtnost klapavic. Še več, če se temperatura morja dvigne nad 28 stopinj Celzija, potem se ocenjuje, da ostane samo še 10 odstotkov školjk. Prizadeto je celo telo školjke - školjke se v takih razmerah slabo hranijo, malo je mesa v njih, njihova lupina je tanjša, bisusne niti (niti, s katerimi so pritrjene na podlago, op. a.) so slabše kakovosti in šopi školjk se utrgajo s teh mrežic, rešt, kot jim rečejo školjkarji. Zaradi vsega tega je pridelek izjemno, izjemno majhen."

To je globalni problem, ni specifično slovenski in tudi drugod v Evropi mu posvečajo veliko pozornosti. "Pred nekaj leti je bila objavljena študija, v kateri so analizirali školjkarstvo, preučevali so, kakšne so prednosti školjkarstva v Evropi in kakšne so slabosti, kakšne so grožnje - in največja grožnja školjkarstvu so ravno podnebne spremembe, se pravi povišana temperatura in pa vreme, ki je s tem povezano. Ne le segrevanje morja, ampak tudi vedno več neurij, kar privede tudi do višjih valov in poškodb infrastrukture, ki jo uporabljajo v gojiščih. Seveda je s podnebnimi spremembami povezano tudi plenjenje in še zlasti plenjenje s tujerodnim črvom. Domnevamo, da je prišel k nam tudi zaradi segrevanja morja."
Uničujoči gost z juga
Natančni vzroki uspešnega širjenja tega zajedavca niso dokazani, a zagotovo se ta nezaželeni prišlek iz tropov pri nas počuti bolje zaradi toplega morja. Ramšak: "K nam so ga zanesli z uvozom školjk, sedaj lahko tukaj tudi preživi. Pojavlja se v glavnem v toplih mesecih leta, se pravi od maja do oktobra, ustrezajo mu visoke temperature in povzroča veliko škodo."
Obstajajo ukrepi za izboljšanje stanja? Lani smo na teh straneh objavili reportažo o modrih rakovicah (tudi te se gostijo s klapavicami) in že takrat so školjkarji bili plat zvona, opozorili so na čakanja na sestanke na ministrstvu in da teh sestankov kar ni in ni. "Ukrepi obstajajo. Če govorim kot raziskovalka, kot nekdo, ki išče rešitve, je ena od rešitev ta, da poiščemo nove sorte, ki bi bile bolj odporne na višje temperature. Na tem se kar veliko dela. Dela se tudi na selekciji nekaterih najbolj uporabljenih vrst školjk, ki bi bile bolj odporne na visoko temperaturo. Je pa žal tako, da je školjkarstvo, se pravi pridelava školjk, odprt sistem in imamo malo vpliva na pogoje. Če bi imeli na temperature bolj odporne vrste, bi že nekaj dosegli, se pa za zdaj ne moremo boriti proti plenilcem, teh ukrepov še ni na voljo."
Ampak uvajanje novih vrst je najbrž zahtevno? "Je, omejeni smo tudi zato, ker ne smemo vnašati tujerodnih vrst, tako da jaz vidim največjo rešitev v tem, da bi našli seve, ki so bolj odporni, se pravi sorte, ki so bolj odporne, podobno kot v kmetijstvu. Školjke so namreč genetsko zelo raznolike, je pa res, da je za školjke zelo malo valilnic. Za ribe je tega mnogo več, za školjke pa jih ni. Recimo, pred kratkim smo kupili hrano za školjke, ker izvajamo poskuse in moramo poiskati tudi valilnico, da bi lahko kupili mladice za poskuse, a je kar zahtevno. Najprej smo želeli vzgojiti mladice sami, ampak se naše školjke nočejo drstiti, ker je tako slab prirastek. Mesa je v školjki izjemno malo."
Za povrh pa še modra rakovica
Na tem mestu pojasnimo, da so tisto, kar srkamo iz lupin, kar pojemo iz školjke, v glavnem gonade, spolni organi torej. In najboljše so, ko so polne, ko se školjke drstijo. Mesa je v školjki izjemno malo, v školjki, ki raste v oteženih pogojih, pa še manj. Poleg ploskih črvov se jih rade lotijo tudi orade. Raziskovalka pokaže nalomljeno lupino in še rešto, potem ko so jo napadle orade. Ostane bore malo. "V dveh nočeh so leta 2019 pojedle od 70 do 80 ton školjk. To pomeni, da je bilo med 30 in 40 tonami orad. Enako je po celem Sredozemlju, povsod. Mislim, da so razlog ribogojnice, za ribogojnice so kupovali mladice iz Atlantika in te orade so dosti bolj agresivne," je lani ob našem obisku Krajinskega parka Strunjan pripovedoval školjkar Nevijo Vižintin.
Andreja Ramšak na računalniku pokaže fotografije opustošenih gojišč: "Nič ni. Plenijo pa jih tudi modre rakovice. Tudi te so se izjemno namnožile ob naši obali." V slovenskem morju so leta 2019 opazili prve modre rakovice, leta 2022 jih je bilo že več, ves čas pa so prihajala obvestila tudi iz Italije, kjer jih je res veliko, recimo v Beneški laguni in Miramaru. Samice imajo izjemno veliko jajčec, bistveno več kot naše rakovice, pogosto zvalijo tudi več generacij. Poleg tega modra rakovica tukaj nima naravnih sovražnikov. Ličinke so že hrana, odrasli osebki pa nimajo sovražnika. Imajo namreč izredno trd oklep, kar je deloma tudi ovira za kulinarični uspeh pri nas, čeprav so v ZDA izjemno priljubljena hrana. Tudi modra rakovica pri nas preživi zaradi toplejšega morja.
Če se morje segreje nad
28 stopinj Celzija, se ocenjuje, da ostane samo
še 10 odstotkov školjk
Nasploh se akvakultura spreminja oziroma se bo nujno morala začeti prilagajati. Ne le zaradi spremenjenih temperaturnih razmer, ampak tudi sicer. "V razvitem svetu ribe dojemamo kot visoko kvaliteten proizvod in v bistvu dobivamo ribe iz nerazvitega sveta, od ljudi, za katere je to glavni vir beljakovin. Mi jih imamo kot dodatek, njim pa odtegujemo dostop do beljakovin, mikrohranil in tako naprej. Tudi školjkarstvo je izjemno pomembna panoga, pomembna pa je tudi multitrofična akvakultura. Se pravi, dobro bi bilo, da se goji več vrst, in verjetno je to v tem okviru spremenjenih pogojev tudi izjemno smiselno. Veliko potencialnih vrst bi verjetno lahko še gojili in očitno se bomo morali navaditi jesti še kaj drugega," Andreja Ramšak sklene še z globalnim morskim razmerjem.
Prispevamo lahko vsi
Podnebne priče nastajajo v sodelovanju s projektom Samo 1 planet, ki ozavešča in obvešča o povezavi med trajnostno mobilnostjo, energetsko učinkovitostjo, o trajnostno rabo zemljišč in praksami za prehod v nizkoogljično družbo, zmanjševanjem odpadne hrane, zelenim javnim naročanjem in obnovljivimi virih energije. Ker do uspešne uresničitve ciljev lahko prispevamo vsi.



