Najbolj očitne so seveda spremembe na nivoju bolezni, ki jih prenašajo prenašalci, torej vektorji. Ker so njihovo preživetje, razmnoževanje in njihova številčnost odvisni od podnebnih ali okoljskih značilnosti. Podnebne spremembe so pripeljale do tega, da je za določene vrste insektov preživetje na prej zanje neugodnih območjih zdaj omogočeno. Če govorimo o insektih, recimo komarjih, so se območja, kjer invazivne vrste komarjev preživijo v Evropi, v zadnjih desetletjih zelo povečala in se širijo proti osrednji in severni Evropi.
Tuji in domači insekti, črevesne nalezljive bolezni ...
Med komarji so najpomembnejši invazivni komarji iz družine Aedes, sploh Aedes albopictus, to je tigrasti komar, ki se je razširil po Evropi iz jugovzhodne Evrope ter potem preko južne Evrope tudi v naše kraje. "Najprej je bil na Primorskem, potem se je v nekaj letih razširil čez celo Slovenijo, no, zdaj pa je že povsod - v Avstriji, na Madžarskem, v osrednji Nemčiji in proti Beneluksu, širi se tudi na vzhod Evrope," najprej oriše epidemiolog Zoran Simonovič, predstojnik mariborske enote NIJZ, in dodaja, da spremenjeno podnebje ni ugodnejše le za širjenje tujerodnih vrst, temveč so razmere bolj ugodne tudi za domače prenašalce bolezni: "Spremembe so tudi pri boleznih, ki jih prenašajo klopi, četudi klopi niso prišleki. Zaradi milejšega podnebja klopi preživijo na višjih nadmorskih višinah in tudi v severnejših geografskih širinah."
Poleg vsega naštetega se zaradi podnebnih sprememb in sprememb padavinskih režimov, tudi poplav, spreminjajo tveganja za pojav črevesnih nalezljivih bolezni. Poplave lahko ogrozijo prehransko varnost, lažje se širijo okužbe, ki se prenašajo preko živil in vode. Tak primer so jasno dokazale predlanske poplave.
Čikungunja, denga, virus zahodnega Nila
Komarji iz družine Aedes prenašajo različne viruse: virus rumene mrzlice, virus denge, čikungunje ... Malarijo prenašajo komarji iz družine Anofeles, ki jih za zdaj pri nas ni, imamo pa komarje iz družine Culex, kamor sodijo tudi naši "domači" komarji in so pomembni pri prenosu mrzlice zahodnega Nila. "Tudi pojavnost te se je v zadnjih desetletjih zelo povečala, to območje se širi. O čikungunji v našem prostoru govorimo že od leta 2007, ko je bil zaznan prvi izbruh večjega števila obolelih pri ljudeh, ki niso imeli povezave s potovanji, torej so se okužili v lokalnem okolju - prvi izbruh je bil v Italiji, v regiji Emilija Romanja, in od takrat se avtohtoni primeri, torej lokalno pridobljeni primeri okužb s čikungunjo, pojavljajo v Italiji, v južni Franciji, tudi v Španiji. Lahko rečemo, da se vsako leto povečuje število lokalno pridobljenih izbruhov. Medtem je bila zaznana tudi denga, ki je vedno veljala za tropsko bolezen; leta 2010 je bil zaznan prvi avtohtoni lokalni izbruh na Korčuli, od takrat pa pravzaprav ni bilo zaznanih primerov na Hrvaškem. Denga je tudi v severni Italiji, Padski nižini, v osrednji Italiji, v južni Franciji, seveda tudi na obali Sredozemskega morja, v Španiji ..."
K sreči - in zahvaljujoč globalnemu sodelovanju - je rumena mrzlica v globalnem pogledu še vedno zelo omejena in se pojavlja samo v osrednjem delu južne Amerike, v amazonskih predelih in v subsaharskem osrednjem delu, torej v širšem ekvatorialnem delu Afrike. "Je pa res, da je glede rumene mrzlice tudi na svetovnem nivoju vzpostavljen sistem preprečevanja širjenja te bolezni z endemskih območij drugam z obveznim cepljenjem potnikov. Osebe, ki prihajajo z endemskih predelov, kjer bi se lahko okužili in pridobili virus rumene mrzlice, morajo biti cepljene in s tem zaščitene."
Cepljenje že, ampak predvsem preventiva
Za veliko tropskih bolezni, ki jih prenašajo komarji, cepljenje ni mogoče, a za glavne, najpomembnejše, je cepljenje na voljo, pove Simonovič: "Obstaja denimo cepljenje za rumeno mrzlico in je obvezno za vse potnike, ki potujejo na endemska območja, v zadnjih letih je dosegljivo tudi cepivo proti dengi in cepivo proti čikunguniji - prva verzija cepiva proti dengi je bila namenjena samo osebam, ki so dengo že predhodno prebolele. Zadnjih nekaj let je na voljo tudi cepivo, namenjeno cepljenju potnikov, ki potujejo na endemska območja, ampak cepivo ščiti pred določenimi tipi tega virusa in ne deluje proti vsem. Dejansko je veliko bolj učinkovito pri osebah, ki so okužbo z virusom že prebolele in se s tem zaščitijo pred ponovno okužbo. Pri dengi je značilno, da ob ponovni okužbi ljudje prebolevajo okužbo v veliko hujši obliki.
Cepivo proti čikunguniji je dostopno, v Sloveniji pa za zdaj ni dosegljivo, je pa res, da to cepljenje svetujemo tistim, ki bi potovali na aktivno območje, torej območje z aktivnim izbruhom - in ne preventivno."
Za večino bolezni, ki jih prenašajo komarji, se da zmanjšati tveganje tudi z osnovnimi ukrepi - od oblačil, ki pokrivajo večji del kože, do uporabe repelentov. Ustreznih, z dovolj visokimi aktivnimi substancami, za katere je dokazano, da so učinkoviti. Pomembno je tudi bivanje ali spanje v prostorih, ki so ustrezno zamreženi, posteljne mreže in podobno. Podobna pravila veljajo tudi za klope.
Odpornost proti antibiotikom - več žrtev kot pri raku
Še ena, še bolj prikrita nevarnost preži in je v ozadju eksotičnih tem, kot je čikungunja. Z globalizacijo pa tudi s podnebnimi spremembami, recimo ob poplavah, je večja možnost izpostavljenosti bakterijam. In to postane problem zaradi vedno večje odpornosti proti antibiotikom. "Odpornost mikrobov je realna grožnja. Po nekaterih predvidevanjih bi lahko okužbe z mikroorganizmi, proti katerim nimamo več učinkovitih zdravil, v naslednjih 20 letih predstavljale večje breme in večje število smrti, kot je zdaj zaradi raka in poškodb skupaj. To je realna grožnja," zaključi sogovornik.
Več komarjev, boljše preživetje klopov in širjenje bakterijskih bolezni
Evropo čaka nadaljnje segrevanje in z njim večje preživetje insektov, ki prenašajo bolezni. Spremenjeni vremenski vzorci omogočajo tudi večje širjenje patogenov
Zemlja se hitro segreva, kar povzročajo naraščajoče količine ogljikovega dioksida v ozračju in drugih plinov, ki nastajajo predvsem pri izgorevanju fosilnih goriv. Poleg taljenja arktičnega ledu in ekstremnih vremenskih pojavov so klimatski dejavniki tesno povezani s širjenjem številnih nalezljivih bolezni. Spremembe v pogostosti nalezljivih bolezni ne odražajo le vpliva temperature, vlažnosti in drugih z vremenskimi razmerami povezanih pojavov na povzročitelje bolezni, prenašalce in živalske gostitelje, temveč so tudi del širšega sklopa družbenih in okoljskih dejavnikov, na katere bo vplivala podnebna sprememba, tudi raba tal, migracije in nadzor prenašalcev bolezni. Bolezni, ki jih prenašajo prenašalci in voda, bodo verjetno vse pod vplivom segrevanja planeta; obstaja tudi možnost, da bodo podnebne spremembe vplivale na pojav novih nalezljivih bolezni in na odpornost proti antimikrobnim zdravilom. Nujno so potrebna dodatna sredstva za nadzor in javnozdravstvene dejavnosti ter sistematično izobraževanje zdravstvenih delavcev o vplivih podnebnih sprememb na zdravje. Tako opozarjajo raziskovalci z Oxforda, na nekaterih univerzah pa že uvajajo študij podnebne episemiologije. Problem je resen in je tukaj.
Od leta 2010, ko so se v južni in vzhodni Evropi pojavili izjemni izbruhi virusa Zahodnega Nila, pospešeni zaradi ekstremne vročine, so bili dokumentirani vsako leto (2011–2020) v različnih južnih in vzhodnih državah, pri čemer je sprememba podnebja omogočila to širjenje. Nedavno so primere zaznali celo v severni Evropi, v Nemčiji. Ti izbruhi so dokaz endemizacije tega virusa v Evropi. Vpliv sprememb v padavinskih vzorcih je bolj kompleksen, saj je odvisen od lokalnih razmer in razlik med vrstami komarjev. V severni Italiji so močne padavine povezane s pogostostjo okužb, medtem ko so v delti Donave v Romuniji zaznali negativne povezave med sušo in povečanjem števila okužb pri komarjih, v reviji Lancet opozarjajo na razlike znanstveniki.
Aedes aegypti in Ae. albopictus sta glavna prenašalca denge, čikungunje in zike. Glede na sedanje podnebne razmere obstaja možnost razširjenosti vrste Aedes aegypti in še širše vrste albopictus v južni in zahodni Evropi. Čeprav je širjenje komarjev pogosto povezano s človeškimi dejavnostmi, je pomemben dejavnik tudi vpliv podnebnih sprememb. V zadnjih letih so v Franciji in Italiji potrdili lokalne prenose čikungunje. Avgusta 2019 so v južni Franciji prvič zaznali primere prenosa virusa zika v Evropi. Okuženi niso imeli zgodovine potovanja v države, kjer je zika endemična, kar krepi hipotezo o avtohtonem prenosu
Ixodes ricinus v Evropi prenaša različne povzročitelje bolezni, ki jih prenašajo klopi, tudi lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa. Modeli napovedujejo možno širitev območja razširjenosti proti severni Evropi, kjer so zaradi višjih temperatur zime milejše. Takšne razmere omogočajo večjemu številu klopov preživetje zime in povečujejo verjetnost klopnih ugrizov. Otroci, starejši in ljudje s kroničnimi zdravstvenimi težavami so bolj izpostavljeni tveganju, prav tako migranti, begunci in prebivalci, ki živijo v revščini in si morda ne morejo privoščiti varnega, klimatiziranega bivališča, zaradi česar so bolj izpostavljeni ugrizom žuželk.
Za Evropo napovedi kažejo nadaljnje zviševanje temperatur ob vse pogostejših vročinskih valovih. Močne nalivne nevihte bodo po projekcijah pogostejše in intenzivnejše skupaj s ponavljajočimi se poplavami. Te spremembe bodo vplivale na nekatere bolezni, ki jih prenašajo prenašalci, pri čemer projekcije kažejo tako povečanja kot zmanjšanja, odvisno od prizadete regije in stopnje spremembe temperature. Projekcije za Evropo nakazujejo nadaljnjo geografsko širitev okužb z virusom Zahodnega Nila, predvsem na obrobjih območij prenosa. Za Aedes aegypti se pričakuje povečanje populacij, medtem ko se za Aedes albopictus napovedujejo velika povečanja pri vseh podnebnih scenarijih.
Prispevamo lahko vsi
Podnebne priče nastajajo v sodelovanju s projektom Samo 1 planet, ki ozavešča in obvešča o povezavi med trajnostno mobilnostjo, energetsko učinkovitostjo, o trajnostno rabo zemljišč in praksami za prehod v nizkoogljično družbo, zmanjševanjem odpadne hrane, zelenim javnim naročanjem in obnovljivimi virih energije. Ker do uspešne uresničitve ciljev lahko prispevamo vsi.
