"Spremembe, ki jih lahko vidimo vsi - da so zime vedno bolj mile, poletna vročina pa vedno bolj dolgotrajna -, seveda vplivajo na živali, zato jim moramo prilagoditi bivalno okolje. Vsem živalim nudimo možnost umika v senco ali hladnejše notranje prostore, pri živalih s severa pa si pomagamo s posebnimi pršilniki, da jim je hladneje in prijetneje. Kot veterinarju pa mi vzbuja skrb, da se vedno pogosteje pojavljajo določene bolezni, tako imenovane emerging diseases oziroma porajajoče se bolezni; to so bolezni, ki jih v Sloveniji doslej nismo poznali in so bile razširjene predvsem v tropskih državah, s toplejšim podnebjem pa se počasi širijo tudi k nam. Z njimi se soočamo na različne načine; živali zaščitimo s cepljenjem ali preventivnimi nanosi repelentov, ki jih zaščitijo pred možno okužbo prek insektov ali omilijo znake bolezni. Bolezni imajo velik vpliv tudi na transport naših živali v druge države, saj se tudi te poskušajo zaščititi p red izbruhi novih bolezni, zato nam nalagajo vedno več preventivnih testiranj ter cepljenj kot pogoj za transport," povzame vpliv podnebnih sprememb na njegovo delo vodja veterinarske službe v Živalskem vrtu Ljubljana, veterinar dr. Pavel Kvapil, medtem ko se vodne meglice spuščajo okoli ograde, v kateri živijo severni jeleni.
Bolezni, ki se v slovenskem prostoru včasih niso pojavljale, so zdaj v porastu in bodo tukaj ostale
Uspešno nad komarje, prenašalce bolezni
Tudi slonica Ganga ima pršenje zelo rada, pred soncem jo varuje še tenda, hladi se tudi v bazenu, v katerem se običajno že zjutraj, še preden pridejo obiskovalci, trikrat okopa, nas po živalskem vrtu popelje sogovornik. Nekoliko naprej se vodne meglice iz posebnega sistema spuščajo tudi v ogrado z mačjimi pandami. "Mačje pande izvirajo iz gorskih gozdov Himalaje, kjer so temperature nizke, vsaj polovico leta pa je pokrajina pokrita s snegom. Vročina je zato zanje izziv in ta meglica ne samo, da znižuje temperaturo, ampak tudi preganja prenašalce bolezni, ki so običajno krvosesni insekti. S tem pršenjem zmanjšujemo možnost okužb živali, ki jih prej tukaj ni bilo," razlaga veterinar o novi tehnologiji. Pršenje je za živali torej prijetno in jih hladi, prav tako se komarji teh meglic izogibajo. "Ko se po večdnevnem deževju pojavi več komarjev, se živali umikajo prav v te meglice, da se jim izognejo." Zaradi podnebnih sprememb so tudi razvojni cikli insektov bolj nepredvidljivi, komarje in druge krvosese insekte pa zaznavamo že od zgodnje pomladi do pozne jeseni. "S pršenjem zaščitimo tudi sove, kar nekdaj zagotovo ni bilo potrebno." V nekaterih živalskih vrtovih, kjer takega sistema nimajo, morajo biti živali, na primer sove, zaradi porajajočih se bolezni, nastanjene le v zaprtih prostorih.
Ena izmed bolezni, pred katerimi ščitijo živali, je tudi vročica Zahodnega Nila. Bolezen je zoonoza; z živali, običajno ptic, se prek komarjev lahko prenese na žival ali človeka. Pri ljudeh povzroča vročino, glavobol, v hudih primerih lahko povzroči tudi smrt. Med živalmi so zelo občutljivi konji, zebre, osli in tudi sove. Druga bolezen, ki prav tako vpliva na delo v živalskem vrtu, je bolezen modrikastega jezika, ki se pri nas v preteklosti ni pojavljala, sem so jo prav tako zanesle podnebne spremembe. Bolezen se pojavlja predvsem pri prežvekovalcih, prenašajo pa jo krvosese mušice. Te so bile nekdaj omejene na toplejša območja, z daljšimi in toplejšimi poletji pa se pojavljajo vedno bolj severneje. Nekatere države te bolezni še ne poznajo, v drugih živali cepijo, v nekaterih pa je bolezen prisotna, vse to pa vpliva na transporte živali; živalski vrtovi si živali namreč izmenjujejo, zato je nadzor nad to boleznijo izjemno pomemben.
Klopi nič več le dvakrat na leto
Bolezni, ki se v slovenskem prostoru v preteklem obdobju niso pojavljale, so zdaj v porastu in bodo tukaj tudi ostale, naloga veterinarjev pa je, da so nanje pripravljeni. "Živalski vrtovi so zelo pomembni, najbrž nihče ni pričakoval, da tako zelo. V živalskem vrtu je namreč na dokaj majhnem prostoru veliko različnih živalskih vrst, ki so v medsebojnem stiku, preko okolja pa so v stiku tudi s prostoživečimi živalmi. Tega stika ne moremo povsem preprečiti. V stiku so tudi z vektorji, se pravi z morebitnimi prenašalci bolezni, zato so živalski vrtovi epidemiološke postaje, na podlagi katerih z rednim vzorčenjem, ki ga moramo opravljati za zdravje živali, oskrbnikov in obiskovalcev, redno pregledujemo na prisotnost teh bolezni. Živali testiramo tudi za porajajoče se bolezni, v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani in fakulteto v Brnu smo prvi potrdili prisotnost protiteles na virus Zahodnega Nila pri živalih v Sloveniji. Bolezen je bila do takrat poznana le iz držav s toplejšim podnebjem, danes pa je po Sloveniji zaznana že praktično vsako leto, primeri so bili zabeleženi tudi pri ljudeh," razlaga sogovornik in poudarja, da tako lažje ugotovijo prisotnost novih bolezni v našem prostoru.
Teh bolezni je še več, nekatere prenašajo klopi. Ena takih je babezioza. Zaradi milejših zim določeni insekti ne poginejo, med njimi tudi klopi, spreminja se njihova aktivnost. "Včasih so bili klopi aktivni samo takrat, ko cvetijo in dozorijo slive – tako smo rekli, da so ljudje lažje razumeli. Bila sta dva cikla, zdaj so aktivni tudi januarja ali februarja, prav tako se nadmorska višina, do katere se pojavljajo klopi in komarji, premika navzgor."
Gasimo požare, namesto da bi preventivno ukrepali
Od vremenskih neprilik si je sogovornik najbolj zapomnil žledolom leta 2014, ki je v živalskem vrtu povzročil precej škode, zaradi podrtih ograd so nekatere živali prosto hodile po hribu. Vsake toliko jim jo zagodejo tudi neurja. Pavel Kvapil, ki je v Slovenijo prišel s Češkega pred dobrimi petnajstimi leti – "leta 2009, ko je bila še zadnja 'orng' zima, taka, kot se je spomnim iz otroštva" –, se podobnih neurij na Češkem ne spomni: "Tam so bili nevihte in neurja bistveno bolj blagi. Težko ocenim, ali so pri vas že od nekdaj močnejši ali se to spreminja. Največjo točo v življenju sem videl tu, v Sloveniji. Mogoče pa se isto dogaja zdaj tudi na Češkem, a temu ne sledim."
In kako smo pripravljeni na podnebne spremembe? "Mislim, da nismo pripravljeni popolnoma nič. Človek je edina vrsta, za katero vem, da si neposredno uničuje okolje, v katerem živi, in se istočasno hvali s tem, da je najbolj inteligenten. To mi ne gre skupaj, lestvico inteligentnosti bi bistveno spremenil. Nismo pripravljeni - gasimo požare, namesto da bi preprečevali ali preventivno ukrepali," je jasen sogovornik. Doda, da so strokovnjaki morda premalo slišani, nekateri tudi premalo aktivni, tisti, ki odločajo, "pa verjetno nimajo dovolj znanja oziroma posluha". "V vsakem primeru bi moral vsak začeti pri sebi, za vsako plastenko ali slamico pretuhtati, ali jo res potrebuje."
Ker je poletje, je zdaj najbolj aktualna vročina, zato z veterinarjem še enkrat spregovoriva o njej. Pove, da tudi živali, ki so navajene na vroče podnebje, vročine ne prenašajo tako enostavno. "Vsaka žival se, če je zelo vroče, rada umakne v senco, ki jim jo moramo zagotoviti. Takrat, ko je zelo vroče, jim popestrimo okolje in dan tako, da se bolj osredotočimo na to, da jih ohladimo, da dobijo sladoled, kakšne mrzle stvari, da lahko malo uživajo."
Spreminja se gozd, neurja so bolj pogosta
Ljubljanski živalski vrt se večinoma razprostira v gozdu in od požleda naprej se, ko je bil gozd ranjen, hkrati z različnimi sušnimi obdobji in neurji intenzivno spreminja gozdna sestava, razlaga direktorica Živalskega vrta Ljubljana Barbara Mihelič. Smreka se poslavlja, pojavljajo se novi škodljivci, povzročitelji bolezni, požarna ogroženost je vse pogostejša, poleg tega so neurja s hudim vetrom bolj pogosta. “To vpliva tudi na naše poslovanje, na varnost. Intenzivna vročina, kot smo ji bili priča pred kratkim, vpliva na naše obiskovalce, zlasti družine z majhnimi otroki, saj se ob visokih temperaturah ne zadržujejo zunaj. Začeli smo že prejemati pobude, da bi živalski vrt odpirali bolj zgodaj, zapirali pa kasneje. Celodnevno delo na prostem v vročini je zelo naporno tudi za zaposlene,” našteva sogovornica številne izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe.
K živalskemu vrtu sodi tudi Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana, kjer morajo v poletnih mesecih prav tako prilagoditi termine sprehajanja psov, da se izognejo največji vročini. Zato začnejo v poletni sezoni sprehode psov bolj zgodaj kot sicer, ko je sprehod mogoč ves dan, popoldan pa pse sprehajajo vse do pol desete zvečer. V zadnjem neurju jim je poškodovalo pasje izpuste, panele je položilo na tla, uničilo jim je tudi nekaj strešne kritine, podrlo je drevo, tako da je bila cesta do zavetišča neprevozna. “To se zdaj kar pogosto dogaja.” Zaradi vročine pa imajo za živali vse več sistemov za hlajenje, megljenje, prilagojene prehrane, kot so sladoledi, “na razne načine hladimo in lajšamo obdobja ekstremnih temperatur”.
V zadnjih treh desetletjih je bilo odkritih več kot 30 novih povzročiteljev nalezljivih bolezni, od katerih jih je 75 odstotkov izviralo iz živali
Čeprav se včasih zdi, da živali v živalskih vrtovih in akvarijih živijo v okoljsko nadzorovanih razmerah in morda niso izpostavljene učinkom podnebnih sprememb, povečanemu številu parazitov ali patogenov, ki bi lahko bili posledica podnebnih sprememb, ni tako. Učinki podnebnih sprememb se kažejo tako pri ljudeh kot tudi živalih, tudi ko gre za živali v živalskih vrtovih. Ker imajo v živalskih vrtovih dragocene podatke o zdravju živali, ki so bili zbrani skozi zgodovino, so lahko še zlasti idealni za izvajanje študij podnebnih sprememb, prav tako lahko z rednimi testiranji živali prej zaznajo prisotnost morebitnih novih bolezni v okolju. Zaradi podnebnih sprememb namreč v naša okolja prihajajo tudi bolezni, ki jih nekdaj nismo poznali. Zaradi prenosljivosti bolezni niso nevarne le za živali, ampak tudi za ljudi.
Komarji in klopi
Podnebne spremembe imajo torej kompleksen vpliv na zdravje ljudi in živali. Med drugim na primer spreminjajo pogoje za patogene in prenašalce zoonoz (nalezljivih bolezni, ki se z živali prenašajo na človeka), so v članku o podnebnih spremembah in zoonozah iz leta 2022 opozorili raziskovalci iz Nemčije, Indije in Urugvaja. Dokaz za to je denimo vse večje širjenje virusa Zahodnega Nila in virusa usutu (USUV), prav tako pa uveljavitev novih vrst prenašalcev, kot so specifične vrste komarjev in klopov, v Evropi in drugih delih sveta. "S temi spremembami prihajajo tudi novi izzivi za ohranjanje zdravja ljudi in živali," pravijo raziskovalci. V zadnjih letih se je število raziskav in objav - vrhunec so dosegle leta 2020 z izbruhom covida-19 - o tej problematiki zelo povečalo, večja je tudi skrb za zdravje ljudi zaradi prenosa bolezni, pravijo raziskovalci. Največ raziskav o zoonozah izvajajo v ZDA, Združenem kraljestvu, Kanadi, Avstraliji, Italiji in Nemčiji.
Maja letos je izšel članek raziskovalcev Univerze v Kairu z naslovom Podnebne spremembe in izbruhi zoonoz: novi dokazi iz epidemiologije in toksikologije. V njem avtorji prav tako razlagajo, da imajo motnje v ekosistemih posledice, ki resno škodujejo trajnosti in ravnovesju življenja. Razumevanje vektorske ekologije in različnih načinov prenosa je ključnega pomena za izgradnjo učinkovitih orodij za nadzor in sistemov opozarjanja, so izpostavili strokovnjaki. Poudarili so, da so človeške dejavnosti pomembno vplivale na prenašalce bolezni in habitate prostoživečih živali, kar je pripomoglo k širjenju in prelivanju bolezni. Globalni projekti z zgodnjim opozarjanjem in interdisciplinarnim sodelovanjem lahko krepijo globalno pripravljenost na prihodnje zdravstvene grožnje, poudarjajo avtorji, kot pozitiven zgled pa izpostavljajo Nizozemsko, kjer to že uspešno počnejo, zmanjšala so se tudi tveganja za bolezni, ki jih prenašajo klopi. "Napredek je bil dosežen s celovitimi procesi, ki opredeljujejo zoonoze in jim dajejo prednost. Proaktiven in celosten pristop bo okrepil odpornost proti morebitnim izbruhom in zagotovil bolj zdravo prihodnost za naš planet in njegove prebivalce," sklenejo raziskovalci.
Največja skupina nalezljivih bolezni
Zoonoze, izraz je grškega porekla, so največja skupina nalezljivih bolezni, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). "Prenašajo se z živali na človeka in obratno neposredno ali posredno preko vektorjev. Znanih je več kot 200 zoonoz. Povzročajo jih bakterije, paraziti, virusi, glive in prioni. Povzročitelji zoonoz v telo vstopajo na različne načine: z vdihavanjem, zaužitjem, stikom s telesnimi izločki živali, pikom vektorja ... Nekatere se pojavijo kot zoonoza, vendar se povzročitelj kasneje spremeni in se okužbe širijo samo še med ljudmi. Druge zoonoze lahko povzročijo ponavljajoče se izbruhe in epidemije bolezni, kot je npr. salmoneloza. V skupino zoonoz sodijo najbolj starodavne bolezni kot steklina, kuga in tudi novejši povzročitelji porajajočih se zoonoz, npr. virus, ki povzroča hantavirusni pljučni sindrom, SARS CoV2 ...," razlagajo na NIJZ.
Vsako leto se zaradi zoonoz po vsem svetu pojavi približno milijarda primerov bolezni in milijoni smrti: "V zadnjih treh desetletjih je bilo odkritih več kot 30 novih povzročiteljev nalezljivih bolezni, od katerih jih je 75 odstotkov izviralo iz živali. Evropski center za nalezljive bolezni (ECDC) poroča, da sta bili leta 2022 najpogosteje prijavljeni zoonozi pri ljudeh kampilobakterioza in salmoneloza. Prijave drugih zoonoz so v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 porasle."
Prispevamo lahko vsi
Podnebne priče nastajajo v sodelovanju s projektom Samo 1 planet, ki ozavešča in obvešča o povezavi med trajnostno mobilnostjo, energetsko učinkovitostjo, o trajnostno rabo zemljišč in praksami za prehod v nizkoogljično družbo, zmanjševanjem odpadne hrane, zelenim javnim naročanjem in obnovljivimi virih energije. Ker do uspešne uresničitve ciljev lahko prispevamo vsi.
