Da je bila glede podnebnih sprememb pred leti nekoliko skeptična, saj je med drugim menila, da se območja, na katerem živi, ne dotikajo tako neposredno, nam je uvodoma priznala gozdarka Jerneja Čoderl, vodja KE Radlje ob Dravi Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). "A nato je zelo hitro prišlo do nas. Spremembe v podnebju, ki vplivajo na naše delo, so se izrazile že leta 2014 z obsežnimi žledolomi, sledili so obsežni vetrolomi leta 2016 in 2017, leta 2022 požari na Krasu, sploh pa je izstopalo leto 2023. Pričelo se je s snegolomom, ko je po sestojih podiralo drevje, odleteli so tudi vrhovi dreves. To je prineslo veliko dela, sanacije pa zaradi vremena tudi nismo mogli pričeti takoj. V istem letu so sledili močni vetrolomi, že neurje v juliju je zelo poškodovalo naše sestoje, potem pa se je zgodil še 4. avgust 2023, ko je poškodovalo ceste, infrastrukturo, objekte. Na domači kmetiji nam je razklalo domačo lipo, domače družinsko drevo, ki je tu stalo več kot sto let. To leto imam zelo v spominu tudi zaradi zelo velike stiske ljudi, ki so ostali brez domov, trpljenja, ki je bilo povezano s tem. Zaradi vseh teh vremenskih sprememb se je po naših gozdovih zelo namnožil smrekov lubadar, nastala so velika žarišča, ki bi jih morali lastniki takoj sanirati, a vemo, da je poletni čas, če govorimo o kmetijah, že tako zelo obremenjen z vsemi drugimi aktivnostmi," nam je povedala gozdarka.
Razgaljene površine, ki spominjajo na goloseke
Pa se je gozd po vseh naravnih nesrečah do danes uspel regenerirati oziroma kakšne so posledice v njem, nas je zanimalo. "Gozd je zelo občutljiv ekosistem, sicer zelo dovršen, ampak tudi občutljiv na vsak nepredvidljiv dogodek, kot so tudi te kalamitete, ki so posledica vremenskih sprememb. Tudi te se na gozdu vidijo. Na našem področju imamo razgaljene površine, kar prej pri nas ni bila praksa, saj že po zakonu ne smemo sekati na golo. Zdaj pa so tu nastale razgaljene površine, ki skoraj spominjajo na goloseke, ki jih vidimo na primer v Avstriji," je povedala. Gozdarji v prvi vrsti zagovarjajo naravno obnovo gozdov. "Ko se neka površina gozda razgali, je dobro malo počakati, da vidimo, kako narava reagira sama. Nekateri predeli se dobro naravno pomladijo sami, drugje pa zasajamo. Trudimo se, da zasajamo z drevesnimi vrstami, ki so stabilne, ki so prave za določeno rastišče," je med drugim razložila. Da je (bil) po ujmah odziv države pozitiven, ugotavlja. "Poskrbeli so za zarise sanacijskih področij, zarise področij gozda, kjer je treba ukrepati. Za ta sanacijska področja so zagotovili denar, celo stoodstotno subvencionirano delo. Lastnik dobi sadike, potem dobi dobro plačano tudi delo, ki ga vloži v sadnjo, v zaščito, v nadaljnjo vzgojo teh sadik," je povedala. Kot glavno spremembo gozdarka pri svojem delu izpostavlja, da ne morejo več toliko delovati po načrtu, ampak se morajo bolj prilagajati in na dogodke ustrezno odreagirati.
Na našem področju smo imeli 40 let ali pa 50 let nazaj velike težave z jelko, danes pa je zaradi temperaturnih sprememb, ko se dvigajo povprečne temperature, bistveno nižji prirastek pri smreki
Nova kategorija lastnikov gozdov
"Glede na to, da smo v zadnjem obdobju do narave tako agresivni, da imamo velike želje, potrebe, da naravne dobrine izkoriščamo preko nekih znosnih meja, je čisto normalno, da lahko od narave pričakujemo povraten udarec," razmišlja in dodaja, da se podnebne spremembe že izražajo (v vsem dogajanju v zadnjih letih). Kot posebej pomembno v boju proti temu vidi osveščanje ljudi. "Naloga države, družbe je, da se tega loti, da določi predpise, posameznik pa mora nato to upoštevati. Vsi bi se lahko učili od kmečkega človeka, ki razmišlja z zdravo kmečko pametjo in je zmeren. Ob tem bi se namreč vprašali, če res potrebujemo vse to, kar nam ponuja moderno življenje. O tem moramo več govoriti z mladimi ljudmi, v družinskih in službenih krogih. Gozdarji se vključujemo v izobraževanje javnosti, v gozdno pedagogiko v vrtcih, osnovnih šolah, izvajamo tudi ekskurzije za odrasle. Mislim, da vsak lahko nekaj naredi po malih korakih, ampak korak za korakom, potem so neki cilji verjetno dosegljivi," je povedala. Nasploh pa opaža, da se je v vseh njenih letih dela z vračilom gozdov, denacionalizacijo, zelo spremenila lastniška struktura in s tem odnos do gozda. "Prej so bili na našem predelu (kmečki) lastniki gozdov, ljudje so delali v svojem gozdu, ga negovali, ga tudi čuvali kot neko banko za slabe čase, zdaj se je pojavila nova kategorija lastnikov, ki pa niso več tako vezani na svoj gozd. Niso redki primeri, da niti ne vedo, kje imajo gozd, še manj pa z njim gospodarijo z nekimi čustvi. Če gozd vidiš samo kot vir denarja, to gotovo ni dobro. Nekdo, ki od gozda živi ali ki je z gozdom rasel od otroštva, bo ravnal drugače kot pa nekdo, ki ta gozd dobi samo kot vir kapitala," je razložila.
Gozd ostaja najpomembnejša komponenta v prostoru
Da pa se je s podnebnimi spremembami, vetrolomi, lubadarskimi žarišči pri nas začela uveljavljati tudi strojna sečnja ali pa kombinacija klasične ročne in strojne sečnje, še opaža. "Strojna sečnja je seveda zelo dobrodošla v času, ko imamo veliko količino lesa, ni pa več tako zelo dobrodošla za izvajanje rednih sečenj, saj je nasilnejša do gozdnega ekosistema, vlake morajo biti širše, prednost pa je ta, da je varnejša," je povedala o slabostih in prednostih strojne sečnje. Čeprav je treba tehnološki razvoj sprejeti, pa je za gozdarsko dušo klasična sečnja prijaznejša, na stari način delajo tudi v gozdu na svoji domačiji. V kakšni kondiciji pa je danes po vseh naravnih nesrečah naš gozd, nas je še zanimalo. "Kondicija gozda se spreminja zaradi sprememb vitalnosti drevesnih vrst. Na našem področju smo imeli 40 let ali pa 50 let nazaj velike težave z jelko, danes pa je zaradi temperaturnih sprememb, ko se dvigajo povprečne temperature, bistveno nižji prirastek pri smreki. Trenutno je jelka vitalna in je drevesna vrsta, na katero zelo računamo, se nam pa nekaj dogaja pri smreki. Pri vitalnosti gozda ni neke stalnosti, v gozdu se pojavlja vedno več novih škodljivih dejavnikov, različne glive. Predvsem jesen zelo izpada zaradi pojava ene glive, opažamo, da je tudi že kak primer raka na javorju. Kostanj seveda ima svoje obolenje že leta in leta, ampak gozdarji vedno razmišljamo dolgoročno, saj gozd res ne nastane v enem letu. Ne razmišljamo, da se poslavljamo od katere drevesne vrste, tako da tudi če zdaj v tem trenutku vemo, da se nam jesen suši, da ga ne sadimo, še vedno ugotavljamo, da se po naravni poti pomlajuje. Ker so takšna nihanja v zdravstvenem stanju gozda, v zdravstvenem stanju posamezne drevesne vrste, bi rekla, da kondicija našega gozda tudi v tem trenutku ni slaba. Gozda imamo dovolj, ko se ozremo okrog sebe je gozd povsod, tudi pridobiva na površini, še zmeraj se nam določene kmetijske površine zaraščajo z gozdom, tako da ostaja tista najvažnejša komponenta v prostoru," je zaključila.
Spirala podnebja in gozdov
Gozd je s podnebjem povezan na več načinov. Gozdovi predstavljajo enega največjih ponorov ogljika na Zemlji, a ta porabnik je omejen, še bolj pa ga omejuje nenadzorovana sečnja. Izsekavanje in degradacija gozdov v določenih predelih sveta globalno prispevata približno šestino skupnih človeških emisij, ob tem pa preostali gozdovi absorbirajo približno desetino emisij, ki jih proizvede človek.
Na kratko - gozdovi so naravni ponori ogljika. Drevesa med fotosintezo iz zraka vsrkavajo ogljikov dioksid (CO2) in ga shranjujejo v lesu, koreninah in tleh. S tem zmanjšujejo količino toplogrednih plinov v ozračju. Gozdovi hladijo ozračje z vegetacijo in evapotranspiracijo, torej izhlapevanjem vode preko listov in s tem tudi uravnavajo lokalno temperaturo. Imajo vpliv na vodni krog, saj prispevajo k tvorjenju padavin, vplivajo na vlago v zraku in pomagajo preprečevati suše ter skrajne vremenske pojave, poleg tega pa imajo zaščitno funkcijo. Gozdovi tudi ščitijo tla in biotsko raznovrstnost. S tem ko varujejo tla pred erozijo in zagotavljajo življenjski prostor številnim vrstam, gozdovi prispevajo k stabilnosti ekosistemov, ki so pomembni za prilagajanje na podnebne spremembe.
Podnebne spremembe imajo močan vpliv na razvoj gozdov, obenem pa imajo gozdovi pomembno vlogo v procesu blaženja in prilagajanja na vplive podnebnih sprememb. Blaženje vplivov podnebnih sprememb temelji na sposobnosti gozdov, da iz ozračja črpajo ogljik in ga vežejo v lesni biomasi in tleh. Zmanjševanje koncentracije ogljika v ozračju posledično vpliva na sam razvoj podnebnih sprememb, s tem pa tudi na vpliv podnebnih sprememb na okolje. Odvzem ogljika v gozdovih (t. i. ponore) lahko povečujemo s povečevanjem količine nadzemne in podzemne biomase tako s povečevanjem površin gozdov in tudi lesnih zalog v obstoječih gozdovih kot z uporabo lesa kot materiala - v lesenem izdelku je ogljik skladiščen za cel čas trajanja lesenega izdelka. Nenazadnje pa pomaga tudi uporaba lesa kot energenta, ki pomeni zmanjševanje uporabe fosilnih goriv.
Ukrepi prilagajanja na vplive podnebnih sprememb prek spreminjanja vrstne sestave in zgradbe sestojev povečujejo stabilnost, odpornost in odzivnost gozdov na vplive podnebnih sprememb, ki se odražajo v pogostejšem pojavljanju naravnih ujm, bolezni in škodljivih organizmov. Pozitivno vplivajo tudi na varovalno (zaščita pred erozijo, zadrževanje voda, regulacija klime ...) in zaščitno funkcijo gozdov (zaščita naselij, objektov in infrastrukture).
Pametno gospodarjenje z gozdom je torej ključno a precej zahtevno početje.
Vse pogostejše naravne ujme ter pojavi bolezni in škodljivih organizmov so vzrok tudi za intenzivnejšo sečnjo. Torej, podnebne spremembe uničujejo največji blažilec njihovih učinkov. Tako je bilo lani po podatkih zavoda za gozdove v Sloveniji zaradi sanitarnih vzrokov posekanih za 2,09 milijona kubičnih drevja, kar je 45 odstotkov celotnega poseka. Največ sanitarnega poseka je bilo zaradi vetrolomov (42 odstotkov) in zaradi podlubnikov (35 odstotkov). Zvesti spremljevalci naravnih nesreč so bili namreč smrekovi podlubniki, ki so se prekomerno namnožili na podrtem in poškodovanem smrekovem drevju in se nato razširili še na zdrave gozdne sestoje. Tudi zato je Zavod za gozdove Slovenije letos marca pozval lastnike gozdov, naj izvedejo dela, kot je to določeno v prejetih odločbah. V letošnjem letu je bilo do sredine maja po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije zaradi sanitarnih vzrokov v gozdovih že posekanih več kot 320.000 kubičnih metrov drevja. Večino drevja na teh odločbah je bilo treba posekati do konca marca, da bi zmanjšali širjenje in posledično poškodovanost gozdov zaradi podlubnikov v letu 2025.
Največje in najbolj učinkovito orožje, ki ga imamo v boju zoper podnebne spremembe, najedajo prav te. S prekomernim izsekavanjem na bolj oddaljenih območjih (Amazonija, Indonezija) pa svoje prida še človek. Je povratno zanko še možno ustaviti, izstopiti iz spirale?
Prispevamo lahko vsi
Podnebne priče nastajajo v sodelovanju s projektom Samo 1 planet, ki ozavešča in obvešča o povezavi med trajnostno mobilnostjo, energetsko učinkovitostjo, o trajnostno rabo zemljišč in praksami za prehod v nizkoogljično družbo, zmanjševanjem odpadne hrane, zelenim javnim naročanjem in obnovljivimi virih energije. Ker do uspešne uresničitve ciljev lahko prispevamo vsi.
