Mitja Lobnik je mladi kmet na govedorejski kmetiji v Orehovi vasi pri Mariboru. Še vedno je sicer gospodar njegov oče, a pri odločitvah sodeluje tudi Mitja, ki bo čez nekaj let prevzel tudi vse vajeti kmetije. Ukvarjajo se s prirejo mleka, imajo več kot sto glav živine, od tega je molznic okoli 60, ostalo so še teleta. Dnevno namolzejo več kot tisoč litrov mleka, vsega pa prodajo kar sosedom - Sirarstvu Čuš, kjer imajo predelavo.
Čeprav se podnebne spremembe najbolj dotikajo zelenjadarjev, poljedelcev in sadjarjev, pa jih v zadnjem času občutijo tudi živinorejci. Vse pogostejši vročinski valovi zahtevajo prilagoditve prostorov za rejne živali, spopadajo se z več mrčesa, zaradi slabših letin imajo tudi težave z zagotavljanjem krme.
Pile so bistveno več vode, jedle pa skoraj niso
Pri Lobnikovih se kot najtežjega obdobja do zdaj spominjajo leta 2013, ko jih je doletela ena hujših suš, na katere niso bili dovolj pripravljeni. "Takrat nam je zmanjkalo krme za živali in smo jo morali dokupovati od drugih kmetov," se spominja Lobnik. Po tej izkušnji so si zato skozi leta zagotovili več njivskih površin, da lahko tudi v slabih letinah pridelajo dovolj krme. Obdelujejo 90 hektarjev površin, kjer imajo vetrno travno mešanico za krmo, koruzo, pa tudi pšenico rž in ječmen. Za krmo pridelajo še grah in sojo, za pašo pa imajo na voljo pet hektarjev travnikov. "Z investicijami v dodatne površine smo prišli tako daleč, da imamo zdaj bistveno manj skrbi. V tako ekstremnih primerih, kot je bilo leto 2013, bi zdaj verjetno imeli manj problemov," je dodal. Da je treba imeti rezervo, je še nadaljeval, saj so tudi košnje vse slabše. "Najboljša je še prva košnja, saj je spomladi praviloma več dežja. V poletnih mesecih pa kvaliteta zelo upade, saj trava prehitro zacveti. To rešujemo tako, da skušamo zagotoviti čim boljšo kvaliteto pri prvi in morda še drugi košnji." So pa, kot pravi, podnebne spremembe prinesle tudi eno dobro stvar, to je ta, da lahko gredo krave prej na pašo. "Že v začetku pomladi jih lahko spustimo ven. Četudi še takrat ni paše, se lahko sprehodijo in se tako bolje počutijo," dodaja.
A skrb za zadostne količine hrane ni edina v času vročine. Vse pogosteje so živali zaradi visokih temperatur zasople in utrujene, s tem pa imajo manj volje do paše, kar privede do slabše mlečnosti. Rejne živali vročino prenašajo veliko težje kot mraz. Vročina lahko pri živalih povzroči stres, zmanjšan apetit in celo vročinski udar. V dneh, ko je temperatura okrog 30 stopinj, morajo zato imeti na voljo zadostno količino sveže in čiste vode. Dobra hidracija je namreč nujna za ohlajanje, sploh, če gre za vrste, ki se ohlajajo s potenjem, kot so na primer konji, ali dihanjem, kot so prašiči in govedo. "V času letošnjega vročinskega vala so se živali skrivale v senci, pa tudi v hlevu. Popile so bistveno več vode, jedle pa skoraj niso. V vročini enostavno nimajo volje, da bi jedle, posledično pa pade mlečnost. Pri posamezni kravi se to pozna od enega do treh litrov manj na posamezno molžo," je povedal, zato so letos na njihovi kmetiji investirali v prezračevalni sistem.
Vročina bo za nas rejce zagotovo največji izziv tudi v prihodnje.
Pregreti zrak izpod strehe bo šel ven
"Ravno smo v fazi nameščanja devetih ventilatorjev v hlev. S pomočjo tega sistema bomo zagotovili kroženje zraka. Pregreti zrak izpod strehe bo šel ven, v hlev pa bo prihajal svež zrak od zunaj," je opisal sistem in še dodal, da so na tržišču še sistemi z oroševanjem živali, a da so se na njihovi kmetiji odločili raje za tega. "Če zaradi prezračevanja mlečnost pri kravah ne bo padla, se bo investicija povrnila," je dodal.
Krave imajo sicer rade temperaturo 18 stopinj Celzija in manj. Vse, kar je več, zanje ni več idealno, a kot pravi Lobnik, jim takih razmer ne morejo zagotoviti tudi ob novih sistemih. "Da bi nameščali neke hladilne naprave, ne pride v poštev, saj je za hleve smiselno, da so čim bolj odprti. Zato torej le prezračevanje. A živali že pihanje prijetno hladi," razmišlja.
Da je za živali pri njih dobro poskrbljeno, se lahko prepričamo tudi ob ogledu njihovih pašnikov in hleva. "Naš sistem reje je eden izmed boljših, kar se tiče zagotavljanja dobrega počutja živali, saj imajo krave ves čas prost prehod iz hleva na pašnik in nazaj. A tega si ne morejo privoščiti vsi rejci. Imamo srečo, da se pašniki držijo hleva in je to mogoče." Ker se krave lahko ves čas premikajo, jim tudi ni treba zagotavljati napajalnikov na pašniku. "Imamo jih v hlevu, do kamor se krave sprehodijo in pijejo, ko so žejne. Napajalnikov je več z večjim volumnom, tako da vode ne zmanjka."
Mrčes na kmetiji za zdaj še uspešno zatiramo
Kot je še povedal, se zaradi vse pogostejših vročih in daljših poletij vse več kmetij odloča za posodobitve hlevov s prezračevalnimi sistemi. "Vročina bo za nas rejce zagotovo največji izziv tudi v prihodnje," še dodaja. Toplejše zime in vroča poletja lahko pomenijo tudi več mrčesa in bolezni. "Mrčes pri nas na kmetiji za zdaj sicer še uspešno zatiramo, kakih bolezni pa še tudi nismo zaznali, a to vse nas lahko še čaka," je sklenil Lobnik, ki ob robotizaciji mlečne proizvodnje glavne izzive v svoji panogi vidi v prilagajanju na vremenske spremembe. "Tudi na naših poljih bo treba razmisliti o namakalnih sistemih, vendar na našem območju te možnosti za zdaj še ni, hkrati bomo morali kmetje vlagati več tudi v druge sisteme prilagajanja, a to je v resnici zelo težko. Spremembe so nepredvidljive in ni vsako leto težava le suša. Imeli smo tudi že mokra leta, pa točo in zmrzal," še našteva.
Upočasni se rast živali, spremeni sestava mleka
Pogosto se živinorejo omenja kot eno izmed odgovornih za podnebne spremembe. A to vprašanje zahteva daljšo razpravo in poglobljen odgovor, pravi dr. Jože Verbič z Oddelka za živinorejo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Podnebne spremembe pa vsekakor vplivajo tudi na samo živinorejo, vplivi se kažejo v dveh smereh – pri pridelavi hrane in pri počutju živali.
Odstotek in pol metana
Najprej se dotaknimo očitka živinoreji, da je kriva za podnebne spremembe. "Metan, ki je glavni toplogredni plin in nastaja pri živinoreji, je v atmosferi kratko obstojen, mi pa ga obravnavamo, kot da je v atmosferi dolgo. Ogljikov dioksid ostaja v atmosferi 500 let in več, metan ostane dobrih deset let," uvodoma pojasni sogovornik. Podnebne cilje v pariškem sporazumu pa zasledujemo s tem, koliko bomo dodatno segreli našo atmosfero. "Emisija metana, ki jo spustimo v atmosfero, ne pomeni, da se bo koncentracija povečala, ker v atmosferi nastane tudi oksidacija, in če spuščamo manj metana, kot smo ga spuščali pred desetletjem ali dvema, se bo koncentracija metana zaradi živinoreje v atmosferi zmanjšala. Letnih izpustov metana ne smemo šteti kot dodatno segrevanje. Če bi bili ti letni izpusti večji, kot so bili v preteklosti, bi nastalo dodatno segrevanje, v primeru pa, da so ti izpusti manjši, kot so bili v preteklosti, se bo koncentracija zmanjšala in pride do ohlajanja. Metan je močen toplogredni plin in živinoreja z zmanjšanjem lahko nekaj malega prispeva celo k ohlajanju," pravi Verbič, a doda, da ne moremo pričakovati preveč.
Tako evropska kot slovenska živinoreja v zadnjih desetletjih emisije metana znižuje. "Če gledamo samo metan, smo prispevali k ohlajanju. Je pa potencial, da bi ohladili podnebje oziroma temperaturo zemeljskega površja z zmanjšanjem živinoreje, razmeroma majhen. Evropska živinoreja prispeva k skupnim letnim izpustom metana približno odstotek in pol. Če celo živinorejo ukinemo, bi se za približno toliko zmanjšala koncentracija metana v atmosferi. Potencial je, ampak ne zelo velik. Nikakor pa ne moremo govoriti, da v razmerah, ko zmanjšujemo emisije metana, gre za dodatno segrevanje. Se pa v svetovnem merilu emisije iz živinoreje še povečujejo. Zelo težko je pravično odločiti, kaj je prav in kaj ni. V svetu imamo številne države, kjer je celotno kmetijstvo odvisno od živinoreje. Če govorimo o stepah in sušnih območjih, je to edina možnost. Tudi v Sloveniji je, glede na strukturo kmetijskih zemljišč, reja travojedih živali pomembna in je ne moremo kar tako opustiti," razmišlja strokovnjak. Ob tem še enkrat poudari, da je zahodni svet prispeval k temu, da spuščamo manj metana v ozračje, zaradi evropske in severnoameriške živinoreje se je količina metana od živinoreje v atmosferi zmanjšala."
Priprava krme na zalogo
Podnebne spremembe zelo vplivajo na pridelovanje krme. "Soočamo se s pomanjkanjem krme v sušnih letih. Ko imamo lokalna neurja s točo in podobno, to vpliva tudi na pridelek in njegovo kakovost. So pa pridelki krme prizadeti bolj kot njihova kakovost. Čeprav so na prvi pogled recimo pri koruzi storži slabo razviti, če nastopi suša, je rastlina sposobna ta učinek na slabši razvoj storžev deloma izničiti s tem, da je prebavljivost koruznice boljša kot pri običajni koruzi z razvitimi storži," razlaga Verbič. A dodaja, da so pridelki zaradi podnebnih sprememb gotovo prizadeti. "Prizadete so predvsem krmne rastline, ki imajo dolgo rastno dobo, ker je verjetnost, da bo prišlo do kakšnega dogodka, kot so suša, toča, neurje, pri rastlinah z dolgo rastno dobo večja kot pa pri rastlinah s krajšo rastno dobo. Tudi travniki so prizadeti zaradi suše, ampak običajno je prizadet en pridelek, dva, ker travnike na intenzivnih živinorejskih kmetijah kosimo tri- do petkrat letno in vse košnje niso prizadete," pojasnjuje sogovornik.
V novih podnebnih razmerah so primernejše rastline, ki izkoriščajo zimsko obdobje za rast, in tako se tudi deloma pri nas, predvsem pa tam, kjer je suša še večji problem, pojavlja sprememba v pridelovanju krme – kmetje vzgajajo krmne rastline, ki uspevajo preko zimskega obdobja. "Pri nas so to razni krmni dosevki, ki jih sejemo jeseni in spomladi, in pred novo letino že pospravimo del pridelka. To so travne, travno-deteljne mešanice. V bolj aridnih območjih silirajo prava žita, ki prav tako izkoristijo zimski, spomladanski čas in zgodnje poletje za svojo rast. To so tritikala, ječmen, tudi pšenica. Tako se prilagajamo, sicer pa je verjetno med najuspešnejšimi ukrepi priprava krme na zalogo."
V Sloveniji v zadnjih 30 letih beležimo povečevanje neto prirasta rastlinske biomase, imamo pa večjo variabilnost, opozori Verbič. "Imamo zelo ugodne letine in zelo slabe letine. Krmo je mogoče pridelati za več let, silažo lahko skladiščimo dve, tri leta. Uspešni kmetje to že počnejo, torej nimajo krme v zalogi samo za eno sezono, ampak za dlje. Če je naslednja sezona slaba, imajo še nekaj v rezervi."
Vlažnost je enako pomembna kot temperatura
Podnebne spremembe pa vplivajo tudi direktno na živali preko vročinskega stresa. "Ne samo vročina, pomemben je temperaturno-vlažnostni indeks. Vlažnost je enako pomembna kot temperatura. Zaradi obeh nastanejo določene spremembe - spremeni se sestava mleka, če govorimo o molznicah, upočasni se rast, ko živali manj zaužijejo," našteje nove izzive kmetijski strokovnjak. Kmetje se morajo na nove okoliščine prilagajati z gradnjo hlevov, predvsem z ventilacijo. "Če so bili tradicionalno praktično vsi hlevi, če govorimo o govedoreji, naravno prezračevani, zdaj brez prisilnega prezračevanja z ventilacijskimi sistemi ne gre več. Pomembno je tudi, kakšne so nočne temperature, ne samo dnevne, da se lahko žival vsaj del dneva spočije od vročinskega šoka," razloži Verbič. Ob tem doda, da večja ko je proizvodnost, več ko imajo živali mleka, več je odpadne toplote, ki se je mora žival znebiti, in težje se spopada z vročinskimi valovi.
Ne le pri govedu, težave, povezane s podnebnimi spremembami, nastajajo tudi pri perutninarstvu in prašičereji. So pa razmere pri zrnojedih živalih bolj odvisne od svetovnega trga žit. "Ponavadi je svetovni trg bolj stabilen, ker suša ali naravne nesreče ne zavzamejo večjih teritorijev. Če imamo v Evropi slabo letino žit, potem žita pripeljejo iz Amerike." V ekonomskem pogledu je kmetija, ki redi drobnico ali pa govedo in ostane brez krme, zelo prizadeta: "Voluminozne krme na lokalnem trgu takrat ni, vsi imajo pomanjkanje, cene narastejo in krme, kot sta seno in silaža, ni mogoče prevažati na velike razdalje." Zato so, kar se tiče dobave krme, bolj prizadeti rejci drobnice in govedi, travojedih živali, sklene sogovornik.
Prispevamo lahko vsi
Podnebne priče nastajajo v sodelovanju s projektom Samo 1 planet, ki ozavešča in obvešča o povezavi med trajnostno mobilnostjo, energetsko učinkovitostjo, o trajnostno rabo zemljišč in praksami za prehod v nizkoogljično družbo, zmanjševanjem odpadne hrane, zelenim javnim naročanjem in obnovljivimi virih energije. Ker do uspešne uresničitve ciljev lahko prispevamo vsi.
