Vrtnarski nasveti Miše Pušenjak: Ohrovt - skladišče sončnih žarkov v zimskem času

Tako kot zelje izginja z naših vrtov, tudi ohrovt sodi med pogosto pozabljene in zelo zanemarjene kapusnice. Upam, da ste v juniju prebrali članek, v katerem je bil na kratko omenjen, in ste ohrovt tudi posadili. Danes bomo obnovili, kaj pravzaprav ta kapusnica lahko naredi za naše zdravje. Pogosto sem namreč ravno zaradi ohrovta slabe volje, ko slišim številna priporočila o zdravih, superživilih. Samo enkrat sem slišala, da mednje sodi tudi ohrovt. Vedno bolj me jezi, da Slovenci tako hitro sprejmemo nove, eksotične vrtnine in sadje, za katere ni nikjer dokazano, da jih naša telesa sploh znajo uporabiti. To pomeni, da vsa silna superhranila, vitamini, minerali, antioksidanti iz našega prebavnega sistema sploh pridejo do celic; šele tam so namreč koristni. A telo mora vedeti, kako to izvesti. Pri hrani, ki so jo uživale že naše babice, to zagotovo ve. In ohrovt zagotovo je zdrav. Ali veste, da se predvsem listnati ohrovt pogosto znajde na vrhu po skupni vsebnosti različnih koristnih snovi? Poglejmo torej to naše dolgo poznano superživilo, ki pa je dokaj enostavno za pridelavo.

Tri oblike rastline z enim imenom

Ohrovt sodi v družino križnic, njen najbolj znan predstavnik je seveda zelje. A zelje je bratranec ohrovta, celo križa se z njim. Če bi kdo želel pridelati doma svoje seme, zelje in ohrovt ne smeta cveteti skupaj. Križnice so zelo pisana skupina vrtnin. Ker so s človekom verjetno najdlje med vsemi vrtninami, so se razvile v številne različne oblike. Pri nekaterih uživamo liste, pri drugih steblo, pri tretjih poganjke, pri četrtih korenine. Tudi ohrovt sodi v družino križnic in na njem vidimo vso pestrost te družine.

Poznamo listnati ohrovt, kjer najdemo več različnih oblik - od kodrolistnega do sredozemskega tipa v obliki palme in najbolj navadnega, ki mu nekateri rečejo tudi krmni, a je prav tako odličen za prehrano ljudi. Verjetno bolj znan je brstični ohrovt, ki mu nekateri ljubkovalno rečemo popčar, sodi pa med mlajše zelenjadnice. Najbolj poznamo glavnati ohrovt, ki je podoben zelju, le da je listna površina veliko bolj nagubana.

Pri listnatem ohrovtu uživamo liste, pri brstičnem trde brste, ki se oblikujejo v listnih pazduhah rastline, pri glavnatem pa se listi zvijejo v trdo glavo. Torej tri oblike z enim imenom.

Ohrovt sodi med vrtnine, ki imajo skupno največjo količino različnih antioksidantov. Vsebuje vse življenjsko pomembne aminokisline, seveda pa tudi veliko rudnin in pester spekter vitaminov. Zato nam daje moč in energijo, posebno pozimi, ko je naša prehrana veliko bolj nezdrava. Pomembno znižuje količino holesterola v krvi in uravnava količino sladkorja v krvi.

Zelo pomemben je ravno v mrzlih dneh, saj številne snovi, ki jih vsebuje, varujejo našo telo pred tegobami zime, prehladi, vnetji. Ne potrebujemo torej umetnih vitaminov in vsega, kar nam tako radodarno, a ne zastonj ponuja farmacevtska industrija. Njegov največji pomen je v tem, da vse tri oblike praktično prezimijo na prostem tudi v celinskem delu Slovenije, torej imamo lahko tudi pozimi na vrtu svežo zelenjavo. Ohrovt bi torej moral biti na prav vsakem vrtu.

Vzgoja in pridelovanje

Vse tri oblike ohrovta pridelujemo iz sadik. Vzgojimo si sadike s koreninsko grudo, saj to danes tudi za vrtičkarje ni preveč težko. Idealen čas za presajanje brstičnega ohrovta je sredina junija, presajamo pa ga lahko vse do sredine julija. Žal je zdaj že prepozno, morda lahko še presadimo sadike v neogrevane rastlinjake ali pa pri vrtnarjih še najdemo sadike kakšne res zgodnje sorte glavnatega ohrovta.

Listnati ohrovt lahko presajamo tudi spomladi, saj bolje prenaša poletno vročino. Vendar tudi njegovi listi postanejo bolj okusni šele, ko vsaj enkrat premrznejo. Glavnati ohrovt bi lahko pridelovali celo leto, vendar običajno poleti pri veliki količini druge zelenjave ne najde poti na naše mize. Zato je tudi tukaj najbolj smiselna jesensko-zimska pridelava - presajanje v juniju, juliju in avgustu. Pred presajanjem gredico dobri pripravimo, razmislimo tudi o namakanju, saj ga presajamo ravno času največje možnosti suše.

Ohrovt sodi med tiste vrtnine, ki potrebujejo veliko hranil. Tako kot zelje se najbolje počuti za stročnicami oziroma metuljnicami. Pred njim lahko pridelamo nizki stročji fižol ali nizki grah. Seveda pa ga lahko sadimo tudi tja, kjer je rasla solata ali zgodnji krompir. Gredico pognojimo s hlevskim gnojem v jeseni (če na njej ne bosta najprej rasla fižol ali grah) ali s kompostom oziroma kupljenimi organskimi gnojili (pred sajenjem). V tla zadelamo 2,5-3 l hlevskega gnoja ali 10-15 l komposta na m², kupljena organska gnojila pa uporabimo po navodilih. Sama bi jim dodala še 20 dag/10 m² kalijevega sulfata.

Razdalja med sadikami je odvisna od tega, s katerim ohrovtom imamo opravka. Glavnati ohrovt lahko sadimo dokaj blizu skupaj, če želimo pridelati manjše glave. Med rastlinami naj bo 30-50 cm razmika, med vrstami pa 40-60 cm. Bližje skupaj bo rasel, manjše bodo glave. Zdaj posajen naj bo kar blizu skupaj, saj mu verjetno dolžina dneva ne bo več dovoljevala hitre močne rasti. Brstični ohrovt potrebuje vsaj 50 cm med rastlinami v vrsti in 60 cm med vrstami, listnati pa raje še 10 več.

V vročem delu leta sadike rastejo zelo počasi. Vmesni prostor lahko izkoristimo za pridelavo nizkega stročjega fižola, če ni bil prej fižol kot predposevek. Posejemo lahko tudi solato berivko ali presadimo sadike solate s koreninsko grudo. Jeseni lahko med rastline listnatega ohrovta, če smo poleti že obtrgovali liste, posejemo špinačo. Tudi zdaj, če se boste še odločili za sajenje sadik, lahko vmes posejete špinačo ali posadite kakšno sadiko solate. Vsekakor je dobro, da ob gredici posejemo žametnice in ognjič, lahko pa se tudi med rastlinami plazi kapucinka. Tega pa seveda zdaj ne delamo več. Dober sosed ohrovtom, tako kot zelju, je tudi zelena, med zelišči pa še kumina, kamilica, koper in komarček, drobnjak in kitajski drobnjak.

Zelo zanimiv, eksotičen podsevek, torej med vrstami, je tudi užitni (ali vrtni) tolščak. Kamilica odganja metulje, kumina, koper in tolščak pa preprečijo zaleganje jajčec kapusovi muhi. Zdaj seveda teh rastlin ni treba sejati, saditi, mogoče pa lahko za poskus posejete grah, metuljnico, ki rastlinam že zgodaj spomladi ponudi nekaj dušika.

Po potrebi namakamo, tudi jeseni in pozimi je voda rastlinam potrebna. Ker imajo ohrovti globoke korenine, namakamo dolgo, vendar redko. V suhem vremenu ima listnati ohrovt zelo trde liste, namakanje te liste naredi okusnejše in manj trde. Brstični ohrovt v topli jeseni naredi večje, a manj zbite brste, v hladni jeseni pa so brsti trdi in zbiti.

Pomembno je še ...

Pogosto velja razmišljanje, da je treba brstičnemu ohrovtu odščipniti, odrezati vrh jeseni. To storimo samo, če želimo naenkrat ves pridelek. V tem primeru odrežemo vrh takrat, ko so spodnji brsti že lepo oblikovani. Če bomo to naredili, ko je še toplo (zdaj, ko je še nad 20 °C), se ne bodo oblikovali trdni, lepo okrogli brsti. Razcveteli se bodo v mini rozete. Vendar so tudi te užitne in uporabne, zato jih ne zavržemo. Listi brste pozimi varujejo pred mrazom, predvsem pa pred zatekanjem vode med brste. Zato jih nikoli ne odrežemo.

Enako velja za odstranjevanje listov. Tega iz nobenega razloga ne počnemo. Listi namreč varujejo brste pred zimskimi težavami, kot je zatekanje vode v brste, kadar se tali sneg, pred ledenim vetrom, pogosto tudi pred živalmi, ki so pozimi lačne. Ne pozabite, tudi mladi listi so užitni. Dodajamo jih zelenjavnim jedem kakor liste glavnatega in listnatega ohrovta.

Liste listnatega ohrovta režemo in uživamo tudi poleti. Posebno če smo ga zgodaj sadili, jih je škoda, saj sčasoma porumenijo in propadejo. Vendar jih je dokaj težko uživati presne. Zato jih navadno vsaj poparimo. Še bolje pa je, da jih uživamo v kuhanih zelenjavnih jedeh. Listnati ohrovt je tudi zelo lepa rastlina, zato ga lahko sadimo tudi na okrasne gredice; zlasti na kmetijah je tam lep okras.

Pomnimo

Ohrovt je zdravilna rastlina. Od vseh kapusnic ga najlažje pridelujemo, najsi bo to brstični, listnati ali glavnati ohrovt.