Vrtnarski nasveti Miše Pušenjak: Pri zimskih solatnicah ne smemo biti prezgodnji

Največjo težavo imajo zdaj izkušeni vrtičkarji, saj se je termin setev zimski solat premaknil za več kot mesec. Za setev je zdaj še veliko prezgodaj. Prevelike rastline veliko slabše prezimijo. V rastlinjaku pa je dinamika še pestrejša, saj lahko motovilec sejemo praktično celo zimo, ko nam ga prične zmanjkovati.

Motovilec izvira iz Evrazije in ga v Evropi še vedno najdemo samoniklega. Prve setve motovilca pričnemo konec julija, če je le dovolj hladno in imamo na razpolago vsaj leto dni staro seme; tega bomo pospravili že v jeseni.

Motovilec avgusta

V avgustu motovilec ne potrebuje posebne gredice, saj ga lahko sejemo pod paradižnik. Spodnje liste paradižnika sproti, ko plodovi dozorevajo, skupaj z zalistniki trgamo. Tako je v avgustu ob vznožju rastlin spet dovolj prostora za setev motovilca. Da ga lahko posejemo, moramo zrahljati tudi tla okoli rastlin, kar sicer radi opuščamo. Senca paradižnika je v poletni vročini in pripekanju sonca zelo dobrodošla za motovilec, saj je ta rastlina hladnega dne v poletni vročini slabo uspeva. Tudi seme v senci veliko bolje kali. Za primerno vlago pa poskrbimo z zalivanjem.

Poletni motovilec raste tako hitro, da posebnega gnojenja ne potrebuje. Porabi hrano, ki jo je pred njim pustila prejšnja vrtnina. Če smo tla okoli paradižnika zastirali s slamo ali pokošeno travo, jo samo odmaknemo k rastlinam toliko, da ostane deset centimetrov prostora za vrstico motovilca.

Sveže seme motovilca, pobrano v istem koledarskem letu, ne kali dobro. To velja za vse, ki si seme pridelate sami, ali za tiste, ki seme kupujete sproti. V drugi polovici poletja je pogosto na policah že novo seme. Če pa smo ga kupili spomladi, potem je seme pridelano še v minulem letu. Sveže seme damo za teden dni v zamrzovalno skrinjo. Tako ga "prenesemo okoli", saj seme potrebuje za uspešno kaljenje nekaj zime, mraza, nizkih temperatur in je kaljenje potem poleti veliko boljše. Zdaj ta ukrep ni več potreben.

Motovilec oktobra

V oktobru posejan motovilec je namenjen zgodnjim spomladanskim solatam. Pri tem imajo prednost predvsem tisti v toplejših krajih, pri nas je to v primorskih. Še enkrat ga lahko sejemo tudi spomladi, vse do marca in aprila.

Motovilec je svetlokalilka, zato semena ne pokrivamo z zemljo ali pa ga res samo "popopramo" z njo. Svetujem, da ga sejete v vrste. Potem se bo enakomerneje razvijal in ga bomo lahko rezali kar po vrsti, s tem pa prihranili kar nekaj časa. Predvsem pa bomo lahko rahljali zemljo okoli njega, da bo rast hitrejša. Vrste nakažemo samo s kakšno desko, ne z motiko, ker je to že pregloboko. Tisti, ki želite malo več, lahko v te nakazane vrste nasujete nekaj zemlje za rože. Ta je lahko stara, saj ne gre za gnojenje, ampak samo za to, da bo kaleča bilka imela boljše pogoje. Nato posejete seme. Kupljeno seme sejete nekoliko gosteje, kot je "pravilno", saj vemo, kako je s kvaliteto semena danes. Nato ga s topim delom grabelj samo pritisnete v zemljo, ne pokrivate ga z njo. Da pa ga ne bodo pojedle ptice, ga do vznika pokrijte z agrokopreno. Poletne setve je smiselno močno zasenčiti, zdaj pa ta ukrep ni več potreben. Potem bo narava opravila svoje.

Prezimne posevke nekje v drugi polovici februarja okopljite, prerahljajte zemljo. Po želji jih potem prekrijete z agrokopreno. Sama ne bi prekrila cele gredice, ampak samo del, tako bo prvo pobiranje nekaj hitrejše, ne bo pa ves hkrati zacvetel.

Moja mama je tik pred snegom motovilec prekrila, potem ga je lažje rezala tudi v času, ko je bilo zasneženo ali zamrznjeno. Drugače pa motovilec čez zimo ne sme biti prekrit, saj je prekrit veliko občutljivejši kot tisti, ki raste na hladnem.

Grenak okus radiča je prednost, ne slabost

Tudi radič sodi med znane solatnice, vendar zahteva več nege in znanja. Poletne sorte glavnatih in štrucastih radičev so bile že večkrat opisane. Že manj poznane, predvsem pa izkoriščene so prezimne sorte verona, solkanski radič, treviški radič, tržaški solatnik, castel franco, grumolo verde in druge. Prezimne sorte radiča sejemo od sredine junija naprej, razen tržaškega solatnika, ki ga lahko sejemo že v maju. Najbolje se počutijo na drugi poljini, gnojeni s hlevskim gnojem v preteklem letu. Lahko pa namesto hlevskega gnoja uporabimo domač kompost, nekje do 5 l/m² ali polovični odmerek naravnega organskega gnojila, ki ga kupimo v trgovinah. Sejemo jih v vrstice, ki naj bodo vsaj 35 centimetrov narazen, v vrstici pa so lahko rastline posejane dokaj na gosto.

Manj grenek bo, če ga tudi pozimi v suhem občasno zalijemo. Vendar je ravno grenčina v radičih in cikoriji tisto nekaj posebnega, kar lahko prispeva k boljšemu zdravju. Če ga zdaj, v preostali vročini, napade pepelasta plesen, jo najprej skušamo pregnati z močnejšimi curki vode, ko pa to ne pomaga več, liste preprosto porežemo, nato pa poškropimo z doma narejenim pripravkom iz njivske preslice ali ta pripravek kupimo v trgovini. Lahko uporabimo tudi pripravek iz sode bikarbone ali v trgovinah kupimo njegovega bratranca - vitisan.

Tik pred zimo odstranimo vse večje liste, rastline pa ogrnemo z zemljo. Spomladi nas bodo razveselile pisane rozete ali glavice. Spomladanski ali skoraj zimski radič je odlično okrepčilo in sredstvo proti spomladanski utrujenosti.

Cikorija ali katalonski radič

Prav poseben prezimni radič je katalonski, ki ga Primorci dobro poznajo in imajo radi, preostali del Slovenije pa ga ne pozna, po večini pa niti ne ljubi preveč. A lahko poskusite tudi vi, ki še niste. Katalonski radič je morda najbližji originalnemu, divjemu radiču, ki ga danes ni več. Nekateri ga imenujejo tudi cikorija, čeprav to ni povsem ista rastlina. Ima narezljan listni rob, temno zelene in velike liste. Čeprav ga lahko uporabljamo tudi v svežih solatah, ga Primorci najpogosteje uživajo na podoben način kot blitvo, prekuhanega, skupaj s pretlačenim krompirjem v olivnem olju kot prilogo mesnim jedem. Pridelava je povsem enaka kot pri vseh prezimnih sortah radiča - setev v juniju, poletno okopavanje, namakanje in rezanje, pobiranje lahko že poleti v istem letu. Seveda brez težav prezimi in ga zadnjič porežemo še spomladi.

Še en zanimiv način uporabe prezimnih sort radiča mi je zelo pri srcu. V juniju posejemo gredico z deteljo; lahko je črna detelja, lahko je lucerna. Nato posejemo redkeje še prezimne sorte radiča. Poleti gredo kosimo, maso dajemo na kompost ali, še bolje, z njo zastremo tla okoli plodovk ali kapusnic. Pred zimo še enkrat pokosimo, spomladi pa najprej porežemo radič, nato pa gredo prekopljemo in na njej posadimo bučnice ali kapusnice.

Zimska solata

Prava solata je za Slovence zakon, kot pravijo mladi. Brez zelene solate ni pravega obroka, le stežka jo poleti zamenjajo plodovke in pozimi zelje. Zato smo predvsem na Balkanu selekcionirali tudi prezimne sorte solate in smo še ena redkih dežel, kjer so se te sorte tudi ohranile in jih še vedno pridelujemo.

Zimske solate posejemo v jeseni, najbolje prezimijo, če je setev direktna na mesto, kjer bodo rastline prezimile. Ker zimske solate najbolje prezimijo v stanju pet pravih listov, je pri nas najidealnejši čas za setev težko določiti. Priporočam vam dva termina setve, seveda pa ne posejte preveč semena naenkrat. Krhkolistne sorte sejemo lahko že v drugem tednu oktobra, vendar prihranimo vsaj pol semena še za setev konec oktobra. Mehkolistne sorte sejemo kakšen teden kasneje. Solata se zelo različno obnaša na različnih rastiščih, zato je najbolje, da sami najdete najboljši termin na svojem vrtu. Ker pa je pri nas tudi vreme od druge polovice avgusta zelo različno, je verjetno najbolje, da sejemo zimske solate vsaj dvakrat.

Zemljo pred setvijo samo plitvo prekopljemo. Ne prekopavajte. Pred zimo ne gnojimo, saj lahko prav gnojenje poslabša prezimovanje. Pred zimo jih enkrat ali mogoče dvakrat preko listov zalijemo z algami, da bo lažje prezimila.

Spomladi jih, kakor hitro je mogoče, okopljemo, solato preredčimo in pognojimo s kompostom, nato pa pokrijemo.

V ta namen v vrstice sejemo tako motovilec kot tudi zimsko solato. Razmak med vrsticami motovilca je lahko 20 centimetrov, med vrsticami solate pa 30-40 centimetrov. Če želite doseči bolj postopno dozorevanje, potem del gredice pokrijemo s tunelom, del gredice z agrokopreno, del pa pustimo nepokrit. Tako bomo vsaj nekoliko raztegnili čas, v katerem nam solata prične uhajati v cvet. Podobno dosežemo tudi, če sejemo vsaj tri sorte.