Kapusnice so zelo pisana in verjetno najdlje gojena skupina zelenjadnic. Imajo veliko dobrih lastnosti, zaradi katerih jih gojijo praktično po vsem svetu. Med njimi je verjetno na prvem mestu zelje, v Sloveniji pa je to zagotovo. Ker so že tako dolgo s človekom, se je na njih udomačilo tudi veliko škodljivcev. Prav letos nam že pošteno nagajajo, saj te vremenske razmere spravljajo v stres tudi zelje.
Na prvem mestu je kolobar
Kapusnice so botanično del družine križnic, kar je nujno upoštevati pri planiranju kolobarja. Zelo so občutljive in imajo v preozkem kolobarju hitro veliko težav. Golšavost kapusnic na primer je tipična bolezen preozkega kolobarja. Prav tako so škodljivci v ozkem kolobarju še bolj požrešni. Zaželen je vsaj štiriletni kolobar.
Križnice so izredno zapletena in velika družina, veliko rastlin iz nje pridelujemo tudi na vrtu. Sorodniki zelja so cvetača, brokoli, ohrovti, nadzemna kolerabica in kitajski kapus. Potem so tukaj tudi že manj znane azijske križnice (kreša, rukola), azijske listnate rastline in pak choi. Še manj pa je znano, da so sorodniki zelja še repa, podzemna koleraba, redkev in redkvica in hren. Dodatno pa kolobar na vrtu zapletajo še rastline, ki jih zelo priporočam za zeleno gnojenje, to so bela gorjušica, oljna redkev in meliorativna redkev. Zato je za tiste, ki imajo radi te vrtnine, planiranje dovolj širokega kolobarja zelo težko in morajo o njem razmišljati tudi nekaj let v naprej. Ker je zdaj čas, da posadimo cvetačo, brokoli in seveda kitajski kapus ter posejemo črno redkev, podzemno kolerabo in še vedno strniščno repo, je nujno, da omenim tudi kolobar.
Sorta ali hibrid
V Sloveniji se prideluje zelo veliko hibridov, na vrtovih pa so še vedno najbolj priljubljene sorte zelja. A naj vseeno opozorim na pomembno razliko med slovenskimi sortami zelja in tujimi hibridi. Trdota glave je zelo odvisna predvsem od dednosti, od lastnosti sorte. Pri nas so nekoč gojili veliko domačih tipov, mnogi so kasneje prišli tudi na uradno sortno listo naše bivše domovine.
Uradno je danes na slovenski sortni listi sedem sort zelja, med njimi najbolje poznamo dve, to sta varaždinsko, ki smo ga posvojili od sosedov, in ljubljansko, ki je povsem naše. Manj znani sta sorti kranjsko okroglo zelje in emona. Zelo pa sem ponosna, da so na sortni listi tudi domači hibridi. Njihovo seme in sadike je mogoče nabaviti pri nas, a se je treba kar potruditi. Domači hibridi so kisolin F1, kosobrin F1, presnik F1 in rožnik F1 in so na slovenski sortni listi iz leta 2024, pridružili pa so se jim še brincelj F1, vitranc F1 in krpan F1. Ti slovenski hibridi imajo vse dobre lastnosti sorte, tanek, okusen list in prednosti hibridov, vključno z izenačenim posevkom. Nekateri med njimi so odporni oziroma bolje rečeno tolerantni na edino hujšo nevarno "bolezen" kapusnic - bakterijsko črno žilavko kapusnic, to sta vitranc F1 in kisolin F1.
Vse te sorte so namenjene tako za svežo uporabo kot kisanje. Odlikuje jih tanek, nežen in krhek list, zaradi česar se kislo zelje zelo hitro zmehča, ni ga treba dolgo kuhati, zato obdrži velik del bogastva vitaminov in mineralov, ki jih sicer pri kuhanju izgubimo. To je bistvena razlika med našimi sortami in hibridi. Slednji dajo sicer večji pridelek, so bolj izenačeni, vendar je njihov list debelejši, trši, zato je kuhanje vedno daljše, s tem pa uničenih več koristnih snovi. Zato sama dajem prednost sajenju domačih sort in seveda najnovejših slovenskih hibridov. Zelo pomemben pa je izbor sorte pri cvetači. Še posebej, če jo želite pridelovati v spomladanskem času - takrat je hibrid obvezen.
Zelje, predvsem cvetača in brokoli najbolje uspevajo v kratkem, hladnem dnevu. Kot sem že omenila, kapusnice so rastline kratkih in hladnih dni, kakršni so samo jeseni. Spomladi se dan prehitro podaljša, pa tudi segreje se lahko preveč. Takšen junij, kot je bil letošnji, je cvetači zelo škodil. Brokoli ima eno dobro lastnost - tudi če propade glavna, prva roža, se obraste in ima pridelek na stranskih poganjkih. Vendar boste veliko uspešnejši, če se boste odločili za pridelavo cvetače in brokolija samo jeseni. V jesenskem terminu boste imeli tudi precej manj težav s škodljivci, saj ti v septembru popustijo, vročine tudi ni več pričakovati, pa tudi namakanja je manj.
Zelja za kisanje sejemo sicer v sredini junija in jih moramo posaditi do sredine julija, torej smo zdaj že prepozni. Cvetačo, zelja s kratko vegetacijo in brokoli sejemo v sredini julija (za sadike), a tudi to je že prepozno, sadike pa presajamo v sredini avgusta. In ta termin ravno prihaja. Za pridelavo vseh kapusnic v rastlinjakih pa še ni prepozno, da posejemo semena za sadike.
Letošnje vreme je spomladanske saditve cvetače, brokolija, pa tudi zelja skoraj uničilo. Pridelki so bili slabi, škodljivci pa so skoraj uničili posevke, tudi na vrtovih. Zato je mnoge minilo veselje do pridelovanja kapusnic. Če boste ubogali moj nasvet, se boste cvetače in brokolija veliko bolj veselili, hkrati bodo kapusnice jeseni in v začetku zime za vaše zdravje naredile veliko več. Zato se dela lotite komaj zdaj.
Zelje je lačno, a pretiravanje škodi
Zelje je velik požrešnež. Pa tudi cvetača in brokoli potrebujeta veliko hranil. Vendar pozor, pretiravanje z gnojenjem v želji po večjem pridelku pomeni manj trde glave in predvsem lahko povzroči veliko težav pri kisanju. V letošnjem letu je pretiravanje z gnojenjem pomenilo še veliko večje težave zaradi vročine in suše.
Pri gnojenju z organskimi gnojili sodi zelje na prvo poljino v jeseni, ki je gnojena s hlevskim gnojem. Najboljši predhodnik so fižol, grah, bob, soja in seveda detelje. Zelo pogosto pa se vse tri vrtnine sadijo po izkopu zgodnjega krompirja. Čeprav je zelje dokaj požrešno, pa hlevskega gnoja ne sme biti več kot 2,5 litra na kvadratni meter. Uporabimo lahko tudi domač kompost (10 litrov na kvadratni meter) ali kupljena organska gnojila. Med letom jih lahko večkrat zalijemo s pripravkom iz namočenih kopriv (1/3 kopriv, 2/3 vode namočimo za 20 do 40 ur). Ob tem pa seveda lahko uporabite tudi pripravke na osnovi aminokislin ali izvlečke morskih alg.
Kapusnice imajo zelo globoke korenine, zato je gredo zanje dobro globoko pripraviti - prekopati. Če se na vrtu uporablja freza, potem naj se ravno pred kapusnicami greda raje prekoplje. Zelo občutljive so namreč na zastajanje vode v območju korenin, to pa se ob redni, večletni uporabi motokultivatorja pogosto zgodi.
Če želimo pridelati manjše glave za sveže solate, potem sadimo zelje bližje skupaj, med vrstami naj bo 40 centimetrov razmika, v vrsti pa 30. Tako blizu skupaj sadimo tudi sorte (hibride) s kratko vegetacijo (do 90 dni). Če pa želimo velike glave za kisanje, potem naj bo razmik med vrstami in v vrsti 50 centimetrov, med vrstami pa 70. Enaki razmiki veljajo tudi za cvetačo in brokoli.
Torej kar brez skrbi, pridelave kapusnic se raje lotite zdaj. Na proste površine pa lahko posejete črno redkev, podzemno kolerabo, korenček, peteršilj, blitvo, nizek stročji fižol, predvsem pa rastline za zeleno gnojenje. Letos je zemlja zelo trpela in te rastline pomenijo zanjo "zdravilo".
