Zamislite si sliko: prazna bela soba, sredi nje bela miza, na njej pa ni ničesar. Za večino depresiven dolgčas, ''praznina'', ki jo je treba osmisliti. Toda že če na mizo postavite pehar rumeno-rdečih pomaranč, bo soba zaživela in se napolnila z nenavadno močno energijo. No, ne bomo posegali na področje psihologije barv in ugotavljali, zakaj se bolje počutite, če so na mizi pomaranče, saj so o tem napisane strokovne knjige. Dejstvo je, da že barva pomaranč in najbrž tudi oblika pomagata pregnati nervoznost in depresivnost.
Pomaranče sodijo med citruse in že otroci iz vrtca vedo, da so bogate z vitamini, zlasti z vitaminom C, ki deluje proti stresu in nervozi. Veliko več vitamina C sicer dobimo drugje, toda v pomarančah je močan flavonoid hesperidin, ki varuje vitamin C pred oksidacijo. Zato je na koncu vitamina C za telo vendarle veliko več kot iz drugih živil. Hesperidin v našem telesu deluje tako, da absorbira ultravijolično svetlobo in s tem varuje našo DNK pred poškodbami. V pomarančah je tudi flavonoid rutin, ki ga je sicer veliko tudi v jagodičju. Rutin krepi kapilare in jih obvaruje pred staranjem, hkrati deluje protivnetno.
Vitamin C
Stisnimo si pomarančo, boste rekli. Jaz pa pravim - premalo! V mesu pomaranče je namreč desetkrat več vitamina C kot v stisnjenem soku. Zato moramo pomaranče zaužiti cele. S tem dobimo tudi vlaknine, ki so koristne za zniževanje holesterola, preprečevanje kapi in blaženje sladkorne bolezni. Po neki raziskavi že kozarec ''integralnega'' pomarančnega soka na dan zmanjša tveganje za kap za dobro četrtino. Količina vitamina C v pomarančah sicer zelo niha in je odvisna od vrste, zrelosti sadeža, načina pridelave in prevoza do trgovine.
Pri ekološko pridelanih pomarančah je dober tudi olupek, ki vsebuje limonen - to je oljna snov, ki iz našega telesa odstranjuje nevarne strupe. Iz kandiranih ''ekoloških'' pomarančnih olupkov pa si lahko pripravim arancine, ki so dober dodatek v pecivih, sadnih kupah, slaščicah in kot popestritev koktajlov.
Minerali
Nič še nismo rekli o mineralih. Cel kup jih je, največ v sledovih, najvažnejši pa so kalij, magnezij in silicij. Prav zaradi te kombinacije pomaranče krepijo vezivno tkivo in prispevajo za zmanjšanje maščobnih oblog, delujejo čistilno na telo ... Po prebavi je njihov učinek bazičen, podobno kot pri limonah. Pomaranče krepijo sluznice in pospešujejo izločanje sluzi, kar je dobro ob beljakovinski hrani.
Pomaranče 'prekipevajo' tudi s folno kislino; ta omogoča hitro izdelavo hormonov sreče in preprečuje srčno-žilne bolezni. Pomaga namreč zniževati raven homocisteina v žilah. Ta pa je celo nevarnejši od holesterola. Flavonoidi v pomarančah delujejo dvojno: kot antioksidanti in antimutageno. To pa pomeni, da preprečujejo mutacije celic. Te so prvi korak do zametkov raka in nekaterih kroničnih bolezni. Dokaz za to naj bi bila najnižja stopnja raka med ljudmi s sredozemsko prehrano z veliko citrusi. Od drugih vitaminov moramo omeniti še vitamin B1, ki preprečuje pozabljanje in raztresenost, ter protistresni vitamin B5.
Večje ali manjše?
Velike pomaranče niso najboljše, prav nasprotno: manjše imajo manj olupka ter večji delež soka in mesa ter posledično več koristnih snovi. Pomaranče uživamo sveže. Lahko jih sicer predelamo v marmelado, pri tem izgubimo vitamin C, drugih snovi pa ne. Olupke ekoloških pomaranč lahko kandiramo in uporabimo za številne slaščice.
Torej: ena pomaranča na dan ... Jaz pa pravim vsaj štiri na dan!
