Vsi vemo, kaj je pritisk. Ne v pnevmatikah avtomobila, marveč tisti, ki mu strokovno rečemo krvni tlak in dela zgago v naših žilah in bognedaj še kje drugje. Krvni tlak je pokazatelj stanja srca. Kdo ga ima v mejah normale tudi v zreli dobi, je lahko vesel sebe in svojega srca. Večina si pomaga s tabletko, kar je zelo prav. A nanjo se ne smemo povsem zanesti in je treba krvni tlak redno nadzorovati.
To jutro je tudi meni zelo poskočil. Dovolj, da sem poklicala svojega zdravnika, ki me je takoj sprejel in zaukazal EKG. Toda ko je preletel grafični zapis, se mu je razlezel nasmeh. Ugotovila sva, da je bila stresna situacija krivec tlačnega poskoka, saj se mi je nakopičilo neodložljivo delo vrh dela - pa še strokovna ekskurzija, bogata s slanimi mesninami, in dva vnuka ... Vrh vsega sem premalo in preveč poredko pila vodo.
Kaj je krvni tlak
Srce je črpalka, ki črpa in potiska kri po telesu. Kot indikator stanja organizma merimo tlak v arterijah, ki vodijo kri od srca. Odčitamo dva podatka: sistolični tlak krvi, s katerim je srce potisnilo kri po telesu in je v mejah normale od 110 do 120 mmHg, ter diastolični krvni tlak, ko srce počiva, kot pravimo, in se pripravlja na nov potisk. Ta je normalno od 60 do 90 mmHg.
Pregovorno pravimo, da nam ob navzočnosti ljubljene osebe poskoči srce, kar je res in dokaz, da na krvni tlak vplivajo tudi psihološka stanja in nekateri hormoni, ki se tedaj odzovejo. Torej na krvni talk še kako vpliva živčevje. Ponavadi pa s pregledom pri zdravniku skušamo ugotoviti fiziološke vplive - od vode do soli in mineralov. Prav tako je krvni tlak odvisen od dnevnega ritma organizma. Zato čez dan bolj ali manj niha. Pri občutljivih ljudeh je lahko odvisen tudi od vremena. Najpomembnejši psihični dejavniki vpliva na pritisk so stres in njegovi spremljevalci: strah, tesnoba in bojazni.
Veliko raziskav je, da številne snovi v hrani delujejo podobno kot zdravila in znižujejo krvni tlak. Te snovi in jedi velja uživati poleg zdravil, da si lajšamo breme in si preventivno pomagamo.
Najpogostejši vzroki za visok krvni tlak so zelo slane jedi, malo zelenjave in sadja, premalo pitja vode, hud stres in razburjenje, premalo gibanja in smeha ter kajenje.
Prva pomoč pri visokem krvnem tlaku
• Uživajmo vsakega po malem, pazimo na skrito sol v izdelkih.
• Jedi, bogate s kalijem (presna zelena zelenjava, banane in krompir).
• Okrepimo vnos vitaminov in mineralov, a nujno naravnih, kot so v sezonskih jedeh.
• Redno pijmo vodo ves dan, razporejeno v enakomernih količinah.
• Hodimo vsak dan (tečemo, plešemo, kolesarimo, uporabljamo stopnice, plavamo).
• Smejmo se in se naučimo sproščati.
• Uporabljamo gozdno terapijo (tudi v parku).
Praktični nasveti
• Pogosteje uživajmo ribe in ribje olje: oboje je za preprečevanje krvnih strdkov. Nemški zdravniki priporočajo vsakomur, ki jemlje zdravila zoper pritisk, naj sočasno uživa še ribje in oljčno olje.
• Dr. Frank Sacks s harvardske univerze je zapisal, da so nujne tudi vlaknine, ki jih je v sadju obilo. V sadju in zelenjavi je odkril prostaciklin, eno od frakcij prostagandinov, ki širi žile in znižuje krvni tlak.
• Blagodejno delovanje pripisujejo vitaminu C. Britanski strokovnjaki trdijo, da je vitamin C najboljša preventiva zoper visok tlak. V raziskavi med starejšimi so ugotovili, da se je sistolični krvni tlak znižal za 16 odstotkov in diastolični za devet pri vseh, ki so uživali najmanj po štiri pomaranče na dan.
• Tudi kalij je pomoč zoper hipertenzijo. Uravnava razmerje z natrijem - in če kalija ne dobimo dovolj, se bo natrij zadrževal v telesu, kar na dolgi rok zviša krvni tlak. V medicinski raziskavi v Neaplju so ugotovili, da se je kar pri 80 odstotkih pacientov z visokim tlakom ta znižal za polovico, ko so leto dni uživali hrano, bogato s kalijem. Pri dobri tretjini se je znižal toliko, da zdravil niso potrebovali več. Največ zelo dostopnega kalija za organizem dobimo (od največje do najmanjše količine): v suhih marelicah, figah, listih peteršilja, pistacijah, mastni govedini, lešnikih, česnu, špinači, datljih, avokadu, mandljih, pinjolah, hrenu, bananah in krompirju.
• Zelo učinkovito sredstvo zoper visok tlak je tudi hrana, bogata s kalcijem. Ta deluje kot naravni diuretik in pomaga ledvicam odplavljati presežke natrija in vode iz telesa in zniževati krvni tlak. Bolj zapletena je razlaga, da kalcij preprečuje sproščanje ščitničnega paratireoidnega hormona, ker ta zvišuje krvni tlak. Dobro je vedeti, da kalcij ni samo v mleku in mlečnih izdelkih, ki je najbolj izkoristljiv, marveč ga je nekaj tudi v zelenjavi in sadju (ohrovt, blitva, koprive, koleraba, suhe fige), v lososu in sardelah.
Kava? Le mirno jo spijte
Kofein v kavi ni krivec za kronično zvišan pritisk. V študiji z več kot deset tisoč pacienti z zvišanim krvnim tlakom v Kaliforniji so ugotovili, da zaradi pitja kave niso nič bolj ogroženi. Po pitju kave se je pritisk za krajši čas zvišal, še zlasti, če so bili pod stresom, a se je kmalu umiril. Kofein ogroža samo tiste, ki imajo genetsko predispozicijo ali so pod hudim stresom, ko imajo močnejši odziv na vnos kofeina.
Zelena - starodavna pomoč
Prvotna domovina zelene je bila Evrazija. Poznali in cenili so jo že stari Egipčani, Grki in Rimljani. Za Grke je bila zelena sveta rastlina, omenja jo Homer. Zelena naj bi bila za Grke in Rimljane afrodiziak za dvig spolne moči.
Težko je komentirati trditve ameriškega farmakologa in doktorja interne medicine Williama J. Elliotta, predavatelja na univerzi v Chicagu, češ da so zeleno že 200 let pred našim štetjem uporabljali za zniževanje krvnega tlaka. Dr. Elliot je začel preučevati zeleno, potem ko je od nekega svojega študenta iz Azije izvedel, da si je njegov oče pozdravil visok tlak tako, da je teden dni užival po dve stebli zelene na dan. Pri preučevanju učinkovin je naredil izvleček iz surovin zelene, ki je po moči dosegel vrednost štirih stebel zelene. In rezultati so bili presenetljivi tudi zanj. Dr. Elliot je prepričan, da je v zeleni več aktivnih snovi za zniževanje tlaka in delujejo sinergično. Pa tudi po količini jih je več kot v drugih rastlinah. Osrednja snov, ki znižuje tlak, je 3-n-butilftalid, ki daje zeleni značilno aromo. Ta v krvi znižuje koncentracijo stresnih hormonov, ki sicer krčijo in ožijo krvne žile in zvišujejo tlak.
Visok krvni tlak zdravimo z zdravili, a hkrati s hrano dopolnjujemo učinek, pri čemer pazimo na razmerje med minerali, md kalijem in natrijem ter med kalcijem in magnezijem. Srce potrebuje zlasti veliko magnezija (ki ščiti pred poapnenjem in poškodbami) in kalcija, saj preprečujeta odmiranje srčnih celic. Če je v organizmu premalo kalija, zastaja natrij, kar ima za posledico višji krvni tlak.
Recepti
• Peteršiljev pesto: Vzamemo šop peteršilja, nekaj žlic nesoljenih pistacij, nekaj strokov česna, morsko sol in poper ter oljčno olje. Z električnim mešalnikom zmešamo do mazave kreme.
• Napitek s kalijem: Uporabimo banano, korenček, zeleno in peteršilj, pomarančo in vodo po potrebi. Zmešamo z električnim mešalnikom.
Juha šelinka s feto pršuta
gomolj in stebla zelene
korenček
rdeč krompir
sol, poper
debela rezina (feta) pršuta
To je navdušujoča dišeča juha z Goriškega (po receptu Lučjane Martinuč), ki je ime dobila po značilni sestavini, zeleni ali šelni, kot ji pravijo na Primorskem. Med sestavinami so zraven še rdeč korenček in krompir, nekaj vode in debela feta (rezina) pršuta.
Šelinko pripravimo tako, da v loncu skuhamo na kose narezan krompir ter gomolj in liste zelene (šelne) ter korenček ali dva. Že na začetku damo v lonec tudi parkelj ali pršutovo kost - ali oboje. Če uporabimo za prst debelo feto pršuta, jo damo v lonec bolj pri koncu kuhanja. Šelinko lahko ponudimo kot samostojno jed ali kot toplo predjed.
Juha šelinka je starodavno zdravilo proti visokemu krvnemu tlaku. Vsebuje več snovi, ki znižujejo raven stresnih hormonov, ki sicer stiskajo in krčijo žile in povzročajo visok tlak.



