Poleg razstrupljevalne imajo jetra vlogo sodelovanja pri prebavi maščob, kar je pravzaprav njihova osrednja naloga. So tudi skladišče glikogena in mesto sinteze plazemskih beljakovin, imajo pa še druge naloge. V posebnem predelku jeter, v žolčniku, nastaja žolč, ki sproščen v dvanajstnik razbije maščobe na drobcene kapljice in poveča površino za bolj učinkovito delovanje lipaze za prebavo maščob.
Jetra so izredno močan žlezni organ, ki sodeluje tako pri prebavi v dvanajstniku in tankem črevesu kot tudi pri presnovi v celicah. So osrednji telesni kemik in opravljajo več kot 500 različnih nalog ter rezervoar in center za nadzor telesnega goriva in strupov v telesu. Pri zdravem človeku njihova razstrupljevalna vloga poteka samodejno - jetra očistijo strupe, ki nastajajo zaradi normalnega prebavnega procesa, pa tudi kot posledica zaužitih sintetičnih zdravil. Jetra se lahko popolno obnovijo, naravno regenerirajo, tudi če je ostala samo četrtina nepoškodovanega tkiva.
Pri prebavi so jetra nekakšen filter, ki prečisti kri s hranilnimi snovmi, ki so se absorbirale iz črevesja. Očistijo bakterije, tujke in ostanke zdravil ter jih odstranijo iz telesa. Proces čiščenja krvi poteka zelo hitro, zato se očiščena kri s hranili kmalu vrne v krvni obtok. Hranilne snovi se v jetrih spremenijo v obliko, ki jo lahko sprejmejo celice v proces presnove. V jetrih nastane polovica holesterola, preostalo ga vnesemo s hrano. Toda kar štiri petine holesterola v jetrih telo uporabi za nastanek žolča. Holesterol, ki je za mnoge hud bavbav, je nujna sestavina za žolčne kisline in različne hormone, tudi za spolne hormone in rastni hormon. Prav tako ne moremo zanemariti vloge jeter pri prebavi ogljikovih hidratov in skladiščenju glikogena ter pri nastajanju in razgradnji neesencialnih aminokislin. Jetra so tudi skladišče mineralov, železa, kalija in bakra, kakor tudi vitaminov, topnih v maščobah: A, E, D, K in B 12.
Težave in obolenja jeter
Kot rečeno, če telo deluje normalno in se ne vdajamo pretirano škodljivim razvadam, ali smo izpostavljeni strupom iz okolja, za jetra ni treba skrbeti. Ob raznovrstni prehrani jetra sproti predelajo toksine in jih odstranijo iz telesa. No, resnici na ljubo, nekateri toksini lahko pobegnejo in potem delajo zgago v možganih in telesu. Če hrane uživamo preveč, če je enolična in pomanjkljiva, ali so v njej pesticidi, ali če kadimo, pijemo preveč alkohola, klorirane vode, uživamo zdravila in mamila, to oslabi črevesno steno. Ta postane bolj prepustna in v krvni obtok spušča nepopolno razgrajene snovi iz hrane ali škodljive substance.
Najpogostejše težave so zlatenica kot posledica razgradnje hemoglobina odmrlih rdečih krvničk, hepatitis kot vnetje jeter zaradi virusov, strupov ali avtoimunih in dednih napak, ciroza jeter kot posledica alkoholizma ali virusnega hepatitisa in toksinov, hemokromatoza ali kopičenje železa, Wilsonovo obolenje s kopičenjem bakra in rak jeter. V možganih se toksične snovi, ki "uidejo" jetrom, vežejo na receptorje zaznav. To velja zlasti za sledi svinca in kadmija iz okolja. Še hujše posledice pa povzročajo mamila in alkohol.
Kako jetrom pomagamo s hrano
Za zdrava jetra bi morali redno uživati: ekološke limone, jabolka, križnice (zelje, brokoli, brstični ohrovt, repo, listni ohrovt, hren), rdečo peso, zelišča in začimbe (peteršilj, rožmarin, kurkumo), grenčine (regrat, radič, cikorijo, rukolo, artičoke, kardij in pegasti badelj).
Posebno vlogo za zdrava jetra imajo šparglji. Le dobro poldrugo desetletje so stara spoznanja (zapisana v Biochemical and Biophysical Research Communications, 2009), da imajo steroidni saponini v špargljih, imenovani asparanin A, veliko sposobnost prečiščevanja jeter. Uničijo namreč vse izrojene celice, medtem ko zdrave pustijo pri miru. Avtorji raziskave so zapisali, da utegne asparanin A iz špargljev postati preventivno in tudi terapevtsko zdravilo zoper raka jeter. Podobne ugotovitve kot ameriški so zaznali tudi kitajski preučevalci špargljev.
Čudežni šparglji
Šparglji skoraj nimajo kalorij, a zelo veliko hranilnih snovi, od vitaminov, mineralov do beljakovin in vlaknin. Morebitno protirakavo delovanje bi lahko bilo sinergično delovanje antioksidantov z drugimi sestavinami. V špargljih je eden najmočnejših bojevnikov zoper proste radikale, glutation, ki svojo moč še pridobi v sinergiji z drugimi antioksidanti. Nova dognanja kažejo tudi na velik antikancerogeni potencial ferulične kisline. Ta je po kemični sestavi podobna kurkuminu, ki ima potrjeno protirakavo delovanje.
Med zaščitnimi flavonoidi v špargljih sta tudi kvercetin in rutin. Obema znanstveniki pripisujejo citotoksično delovanje, kar pomeni, da uničujejo izrojene celice. To poteka v dveh korakih: najprej ustavijo izrojene nenormalne ali rakave celice, ki se sicer nenadzorovano širijo, ter jih nato prisilijo v apoptozo ali celični samomor.
Šparglji so zdravi, okusni in navdušujoči za ženske in moške, za spolno dovzetnost ne glede na leta. Pri tem bi omenila predvsem široko paleto različnih hranilnih snovi, ki skupaj delujejo blagodejno in preventivno pred različnimi boleznimi. Vrsta sestavin v špargljih preprečuje mutacije celic, blaži vnetja in podobno ne glede na barvo in vrsto špargljev. Pigmenti so iz vrst antocianinov, kakršne najdemo tudi v rdečem vinu in varujejo pred boleznimi staranja, od demence do artritisa. V špargljih so tudi karotenoidi, med njimi betakaroten, lutein in zeaksantin. In vsi ti delujejo zaščitno proti raku.
Čemaž je čistilec telesa
Čemaž ima podobne lastnosti kot česen, a je še bolj zdravilen, saj vsebuje tudi klorofil. Čisti celotni prebavni trakt in dihalne poti, krepi krvni obtok in spodbuja delovanje žlez. Učinkovito naj bi razkuževal črevesje in varoval pred zajedavci, čistil kožo in pospeševal celjenje ran. Latinsko ime Allium ursinum potrdi drugo ljudsko ime za čemaž - medvedji česen. Je trajnica in sodi med lukovke, zato ima tudi izrazit vonj po česnu, ki velja za najbolj tipično in prepoznavno razliko od podobnih rastlin. Čemaž lahko uživamo v celoti; liste, čebulice, cvetove in plodove, a ne v prevelikih količinah.
Čemaž je divja rastlina in uspeva v gosto raslih preprogah od marca do junija, cveti pa od aprila do maja po vsej Evropi in na Bližnjem vzhodu. Najraje ima delno senčne lege v bukovih in hrastovih gozdovih. Mladi, sveži listi so svetlo zeleni, stari pa temnejši in bolj izrazito suličasti, cvetovi pa snežno beli. Pod površjem ima čemaž podolgovato čebulico. Čemaž deluje navznoter in navzven. Na koži čemaževi listi čistijo in odstranjujejo lišaje, izpuščaje in ture, čemažev sok celi težke rane, primeren je tudi za izpiranje pri belem toku. Znotraj v telesu čemaž preprečuje poapnenje žil, zmanjšuje slab holesterol, čisti jetra in ker je bogat z žveplom, odstranjuje parazite iz črevesja. Ima tudi veliko klorofila, ki je močan antioksidant ter vitamina C. Z njim si bomo pomagali pri imunskem sistemu, preprečevali pomladansko utrujenost in si lepšali kožo.
Čemaž lahko zmešamo s hrenom, dodamo nekaj smetane ali skute, ščepec soli, prilijemo oljčno olje in pokapamo z limoninim sokom. To je odličen namaz na polnovrednem kruhu ali v palačinkah. Izvrstna je čemaževa juha; redka ali kremna, če vanjo dodamo krompir. Zdravilna je juha, v katero smo med čemaž dali še druga zelišča: veliko koprivo, regrat, bršljanasto grenkuljico, navadno marjetico, navadno kislico, ozkolistni trpotec in travniško penušo. Na koncu dodamo še kislo smetano in okrasimo s cvetovi teh zelišč.
