Te dni me je poklicala znanka in že po njenem raskavem glasu sem ugotovila, da ni povsem zdrava. Menda ima prehlad ali gripo, je rekla. Naj bo kakorkoli, zgodnja jesen prinaša prva prehladna obolenja in druge dihalne težave od nosa do pljuč
Za pljuča poskrbimo tudi s hrano
Poskrbeti moramo, da bomo imeli na voljo dovolj hranilnih snovi iz celotne palete živil. Pomanjkanje hranil ali kalorično revna hrana utrudita pljuča, saj dihalne mišice ne dobijo dovolj hrane, energije in zaščite za delovanje. Pomanjkanje hkrati oslabi sluznice ust, grla in žrela, zato v oslabljena pljuča pride več infektov. Zaradi splošnega pomanjkanja imamo slab imunski sistem, ki se ni več sposoben braniti. Prvo, kar lahko storimo, je, da opustimo škodljive razvade, med njimi kajenje.
Imunski sistem
Dober in učinkovit imunski sistem je najboljše varovalo pred vsiljivci, ki ogrožajo telo. Imunski sistem sestavlja več imunskih organov in tkiv (iz bezgavk, limfnih žil, vranice, kostnega mozga, priželjca, tonzil ali mandljev) ter skupkov imunskih celic v krvi in zunaj nje, v sluznici dihal in v črevesnih celicah. Pomemben je tudi imunski proces kot strategija obrambe ob napadu patogenov.
Poglavitne naloge dobrega in učinkovitega imunskega sistema so: sposobnost prepoznati vsiljivce vseh vrst; sposobnost takoj organizirati učinkovito obrambo telesa in napasti vsiljivce; sočasno prepoznati in dopustiti delovanje človeku prijaznih in koristnih bakterij, drugih mikroorganizmov in vseh telesu lastnih molekul.
Živila oziroma prehrana imajo več oblik pozitivnega delovanja na imunski sistem. Ločimo živila za pravilno delovanje imunskega sistema, za varovanje imunskega sistema, za napad in boj imunskega sistema ter za krepitev in dvig imunosti.
Živila za pravilno delovanje imunskega sistema
Najprej poskrbimo za dobro delovanje usklajevalca imunskega sistema. To je žleza priželjc ali timus, ki izloča hormon timulin. Ta spodbuja rast celic T. Cink spodbuja delovanje priželjca, pomaga izdelovati protitelesa in krepi aktivnost levkocitov. Veliko vlogo ima mineral selen, ker je vključen v sintezo protiteles, ki močno zavirajo viruse. Magnezij sodeluje pri sintezi protivnetnih prostaglandinov ter vzdržuje ravnovesje histamina, kar je zlasti pomembno pri alergijah. Med vitamini B-kompleksa, je še zlasti nujen vitamin B6, ki krepi delovanje priželjca in levkocitov.
Živila za pravilno varovanje imunskega sistema
Tudi imunske celice je treba pred oksidacijo zavarovati z visokimi odmerki vitaminov C in E. Vitamin C usmerja procese v telesu, tudi obrambne, in pomaga pretvarjati toksine v neškodljive vodotopne snovi. Vitamin E ščiti membrane imunskih celic. Tu sta še esencialni maščobni kislini omega-3 in omega-6 v pravem razmerju, da delujeta protivnetno in spodbujata imunski sistem. Pomembne so tudi maščobne kisline omega-9 v oljčnem olju. To ima tudi polifenole, ki aktivirajo razstrupljajoče encime, da spreminjajo nevarne snovi v vodotopne, da se izločijo iz telesa. Oljčno olje vsebuje tudi skvalen, ki krepi imunski sistem kot celoto.
Živila in hranila za boj imunskega sistema
Več raziskav je ugotovilo, da zadostne količine vitamina D3 uspešno zavirajo virusne okužbe. Vitamin D3 je še zlasti učinkovit pri preprečevanju okužb dihal. Kalcij pomaga izdelovati encim, ki ga celice T uporabijo za onesposobitev povzročitelja okužb in podobno kot vitamin C sodeluje pri uničevanju virusov. Mangan pomaga tvoriti interferon, ki je prva obramba, če je telo že bilo v stiku z vsiljivci. Interferon se sprošča samo, če imamo dovolj mangana in vitamina C. Česen in druge čebulnice krepijo limfocite in makrofage in imajo širok spekter antibiotičnega delovanja, saj uničujejo patogene bakterije v črevesju in tudi viruse.
Telo potrebuje tudi beljakovine oziroma prav vse aminokisline, ne samo esencialne, da izdela protitelesa in celice T. S hrano lahko vplivamo na to, ali bo virus miroval ali pa se bo razvijal in povzročil bolezen. Ko virus prodre v telo, bo že v treh minutah priveden v kostni mozeg. Ta ima sposobnost prepoznati verigo DNK virusa in dekodirati postopek njegovega razmnoževanja. Če ima telo vseh 22 aminokislin, lahko kostni mozeg izdela ustrezne morilske celice T za uničenje virusa.
Razvoj virusov zavirajo tudi ananas, borovnice, breskve, brusnice, črni ribez, grenivke, grozdje, gobe šitake, ingver, jabolka, jagode, maline, ječmen, kava, kosmulje, koleraba, limone, žajbelj in meta. Probiotične bakterije preprečujejo, da bi se v prebavilih razvila glivica Candida albicans, ki zavira obrambni sistem, predvsem sintezo levkocitov. Priporočljivo je redno uživati probiotične izdelke ali dopolnilo vsaj s šestimi rodovi probiotičnih bakterij.
Živila za dvig in krepitev imunskega sistema
Najdemo jih v sadju in zelenjavi, kjer je najpopolnejši spekter antioksidantov. Uvrščamo jih v dve veliki skupini: v maščobah topne karotenoidne snovi in v vodotopne flavonoidne snovi. Karotenoidi delujejo kot naravni imunostimulator, flavonoidne snovi pa zavirajo razvoj virusov in blokirajo sposobnost pritrjevanja bakterij, zlasti v sluznici sečevoda in mehurja. Za hitro okrepitev imunskega sistema so nujne tudi križnice.
Blaženje dihalnih težav z medom in cvetnim prahom
• Porov sirup proti kašlju: ½ kg pora skuhamo v ½ l mleka, ohladimo in zmešamo v mešalniku, dodamo 1 kg žajbljevega medu in štiri žlice mletega janeževega semena. Uživamo trikrat na dan po eno žlico.
• Posušene šipkove jagode zmeljemo in pretlačimo skozi sito, ki zadrži zrnca. Spodaj ostane rdeča masa; vanjo vmešamo med. Uživamo po žličkah ali kot namaz na kruhu.
• Glavo zelja sočimo, dodamo med, skuhamo, precedimo in uživamo po osem žlic na dan.
• Vonjanje hlapov prerezane glavice čebule odpravlja nahod in blaži astmo. Skuhana čebula, pomešana z medom, zdravi kašelj. Na masti prepraženo čebulo kot topel obkladek damo na prsi.
• Čaj iz zelene in peteršilja za zbijanje vročine: 50 g listov zelene, 50 g peteršiljevih listov in 6 dl vode. Skuhamo čaj, precedimo in sladkamo z medom. Pijemo trikrat na dan po 2 dl.
• Pomoč pri vnetem grlu: fige (tudi čemažev sok) in enaka količina medu.
• Težave z grlom: 5-6 nageljnovih žbic namočimo čez noč v medu, zjutraj jih odstranimo. Med zaužijemo po žličkah večkrat na dan.
• Ruski hrenov napitek za vsa prehladna stanja: žlica naribanega hrena, žlica meda, žlica zmletih nageljnovih žbic. Premešamo in počasi srebamo.
• Cvetni prah kot napitek: v vodi v večji stekleni posodi (1 l) s širokim vratom zmešamo veliko žlico cvetnega prahu skupaj z žlico meda. Po želji lahko dodamo limonin ali limetin sok. Napitek si pripravimo dvakrat na dan in spijemo kozarec ali dva naenkrat.
• Cvetni prah s kefirjem ali jogurtom: v lonček jogurta ali kefirja vmešamo žličko cvetnega prahu.
Supermoč čebeljega cvetnega prahu
Med in še zlasti čebelji cvetni prah sta izjemno pomembna za vzdrževanje hormonskega ravnovesja. Za krepitev hormonskega ravnovesja so zlasti pomembni encimi v medu. A največjo vlogo pri vzdrževanju in uravnavanju hormonskega ravnovesja ima drug čebelji izdelek - cvetni prah. Naravnost nepredstavljiva je visoka prehranska vrednost čebeljega cvetnega prahu, ki ima več kot 250 koristnih sestavin. Vsebuje veliko vitaminov skupine B (B1, B2, B3, B5, B6, folno kislino), mineralov (K, Mg, Ca, P, Zn, Fe, Cu, Mn) in encimov ter množico aminokislin (med njimi vseh osem esencialnih) in antioksidantov, med njimi kvercetina, kemferola, glutationa, rutina in drugih. Vse to okrepi energijo in vitalnost.
