Katere so značilnosti stoletnikov: Jeza in žalost nedvomno škodujeta

Ste odporni proti staranju ali betežni bolj, kot vam narekujejo leta? Srečujem mnogo ljudi, ki so kljub nekajdesetletnim izkušnjam mladostni, vitalni in polni ustvarjalne zagnanosti. A žal tudi take brez volje in pravih izzivov, čeprav se ne morejo pohvaliti z visokim številom let. Sama sodim med tiste, ki jim ne primanjkuje ustvarjalnosti, in pričakujem, da bo tako tudi ostalo. Ko govorimo o starosti, vedno takoj pomislim na pet modrih con v svetu, kjer živijo najbolj vitalni stoletniki, kot je ugotovila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Prepričana sem, da bi take modre cone lahko našli tudi v Sloveniji.

Število stoletnikov in tistih, ki so ta mejnik prekoračili, se v svetu povečuje. Enak trend se kaže tudi pri nas. V zadnjem četrt stoletja se je število stoletnikov v naši državi s 60 v letu 2000 povišalo na skoraj 400 v minulem letu. Zanimiv je podatek, da se je od osamosvojitve v letu 1991 do danes število stoletnikov povečalo za skoraj 15-krat. Tako so stoletniki naša skupina z največjo rastjo v 21. stoletju. Medicina seveda poudarja, da sta tolikšno število stoletnikov zagotovila njen razvoj in dostopnost zdravil. Nekaj resnice je v tem, a nikakor ne vse, kar potrjujejo primerjalni podatki z modrimi conami, še zlasti, če imamo v mislih take stoletnike, ki so zdravi in mentalno čili.

Skrivnosti za dolgoživost ni

Nekaj krepkih stoletnikov tudi sama poznam in sem se z njimi pogovarjala. Za vse so značilni življenjski pogum, smelost in odločnost. Upajo si, prizadevajo in zmorejo nekaj narediti, pri čemer je njihova lastna iniciativa zelo izrazita. Poudarjajo, da je delo tisto, ki krepi duha in voljo, raznolika in prej skromnejša kot bogatejša prehrana, mirnost in strpnost, kar zmanjšuje stres, ter veselje in prijateljstvo.

Na simpoziju na NIJZ sem srečala in prisluhnila upokojeni učiteljici matematike in fizike Antoniji Kontler iz Maribora, ki ima 102 leti. Še danes polna življenja pripravlja srečanja in kosila za vso širšo družino, do dveh vnukov in petih pravnukov. Ponosna je na svojih 40 sadnih dreves ter na zelenjavni in cvetlični vrt, kjer vsak dan najde delo. "Skrivnosti za dolgoživost ni! Vedno moraš biti dosleden," pravi Antonija. "Če se odločim, da bom zgodaj vstala, to tudi storim." Antonija Kontler ​se vsak mesec redno srečuje s kolegi, upokojenimi profesorji: "Pomembno je vzdrževati dobre odnose s prijatelji in si v skupnosti med seboj pomagati." Redno, a zmerno jé in tudi zmerno telovadi.

Podobno meni Julijana iz Trebnjega: "Smejmo se!" je rekla med smehom: "Jeza in žalost škodujeta." je zatrdila polna pričakovanj, ki ji napolnijo dan in dajejo voljo do življenja. Gospa Mihaela, ki je obiskala Diši po domačem na tržnici BTC in povedala, kako pripravlja nadev za potico, pa je "najbolj vesela, ko vnuki in pravnuki pojedo potico do zadnje drobtinice". To ji daje voljo, da še z veseljem dela.

Pa vendar smo Slovenci po številu stoletnikov skromni v primerjavi z Japonci. Pri nas je 16 stoletnikov na 100 tisoč prebivalcev, na Japonskem pa štirikrat toliko. Toda statistika ne pove vsega.

Katere so značilnosti stoletnikov

Znanstveniki so ob določanju petih modrih con - Okinave na Japonskem, grškega otoka Ikarija, vzhodnega območja Ogliastra na italijanskem otoku Sardinija ter Loma Linde v ZDA in polotoka Nicoya v Kostariki - preučevali, kaj so razlogi za dolgoživost tamkajšnjih prebivalcev. Poleg zdrave prehrane so odkrili več skupnih značilnosti, ki določajo ravnanje posameznikov in skupin stoletnikov v tamkajšnjih družbah.

Prva taka je, da nikomur nikoli ne zmanjka življenjskih ciljev, ne glede na kronološko starost. Za vse je na primer značilno, da že zjutraj, ko se zbudijo, vedo, kaj bodo ta dan počeli. Prav povsod so zvedavi. Zanima jih vse novo, tudi dogajanje v svetu.

Gojijo prijateljstvo ter občutek pripadnosti in predanosti družini, prijateljem in skupnosti. Značilna je vzajemna solidarnost. Ko se nekomu nekaj pripeti, vsi priskočijo na pomoč. Na Okinavi vzdržujejo trdno socialno mrežo, ki obsega krog tesnih prijateljev za vse življenje.  

Načelo, da je smeh pol zdravja, pri stoletnikih še kako velja. Smeh v starosti prispeva k zdravju in premagovanju stresa in morebitnih bolečin. Smeh umirja in krepi samozavest. Ob smehu se sprošča več endorfinov ali hormonov dobrega počutja serotonina in dopamina, kar okrepi tudi imunsko odpornost starostnikov. Pri tem izstopa Ogliastra na Sardiniji, kjer imajo zlasti moški poseben smisel za humor in pravcate rituale smeha na trgu sredi vasi.

Popoldanski spanec oziroma dremež je orodje za premagovanje stresa. To najbolj prakticirajo na grški Ikariji, medtem ko na Sardiniji stoletniki poznajo "veselo uro" in raje "vržejo karte", briškolo, in spijejo kozarček dobrega vina z vrstniki. Povsod tudi poudarjajo pomen dobrega globokega spanca, zanj pa se zvečer umirjajo.

Spolno aktivni starostniki so srečnejši

Velik pomen stoletniki posvečajo spolnosti in intimnosti. V nasprotju s splošnim prepričanjem spolno zanimanje s starostjo ne usiha. Tu ne gre toliko za vaginalni odnos kot v mladosti, marveč prilagojen, z večjim poudarkom na oralnem in drugih oblikah intimnosti med partnerjema. Velik poudarek dajejo dotikom, božanju ... Spolno aktivni starostniki so srečnejši in dlje živijo.

Povsod radi vrtnarijo, kopljejo zemljo in so tako v stiku z njo. Sadijo in uživajo v opazovanju rasti na gredicah in so radi obkroženi z zelenjem. Z delom na vrtu, pa tudi z redno, a zmerno vadbo in hojo si tudi krepijo mišično maso in urijo možgansko dejavnost.

Vse modre cone so v toplejših predelih zmernega zemeljskega pasu, od Japonske na vzhodu prek Evrope do Amerike. Geografska oddaljenost med njimi pa vodi do razlik v prehranjevanju, čeprav je tudi veliko skupnih točk.

Na grški Ikariji, kjer skoraj ne poznajo demence, imajo tipično mediteransko prehrano z veliko sadja in limon, krompirja, divjih rastlin, paradižnikov in paprike, polnozrnatih žit ter oljčnega in pistacijevega olja. Od mesa uživajo največ rib in manj mesa drobnice. Radi imajo med in spijejo veliko grške kave (mi pravimo turške) ter domače vino in zeliščne čaje iz rožmarina, žajblja in origana.

Starost je le številka

Na Sardiniji, kjer je največji odstotek stoletnih moških na svetu, močno spoštujejo tradicijo in še danes skupaj živijo velike družine, od najmlajših do najstarejših. Uživajo ribe, ovčetino, veliko ovčjih mlečnih izdelkov, zlasti še sir pekorino, vso vrtno zelenjavo, polnozrnati kruh, oljčno olje. Ovčetina je tradicionalno na krožnikih ob nedeljah in praznikih. Ponosno pijejo svoje vino, ki ima visoko raven zaščitnih flavonoidov.

Na Okinavi pa imajo najvišji odstotek ženskih stoletnic na svetu. Skoraj ne poznajo rakavih obolenj ter srčno-žilnih bolezni in demence. Uživajo v povprečju po 18 živil na dan iz nabora 206 živil, ki jih veliko pridelajo sami na svojih vrtovih. Ribe, ki jih ulovijo v morju okrog otoka, uživajo vsaj trikrat na teden. Meso kopenskih živali pa jedo enkrat ali dvakrat na teden, največ svinjino pujskov, ki se pasejo po otoku. Poleg sladkega krompirja barvno paleto na krožnikih popestrijo paprika, korenje, špinača, jajčevci, stročnice, zlasti soja in tofu.

Povsod so stoletniki povezani z zemljo, na svojem vrtu ali njivi, v sadovnjaku ali samo z lončnicami na domačem balkonu. V zemlji živijo bakterije Mycobacterium vaccae, ki v dotiku s prstjo sproščajo serotonin, zato se ljudje v stiku z zemljo dobro počutijo. Za dolgoživost je nujno treba poskrbeti za mišično maso in moč, ki sicer s starostjo počasi upada. To okrepimo z zmerno telovadbo, jutranjo hojo in z vnosom beljakovin, zlasti sirotke, ki ima obilo levcina, ter ponekod pršuta, jajc in stročnic, kakor tudi vitamina E, vitamina D in omega 3. Za vsa modra območja je značilno, da so starostniki pri jedi zmerni. Jedo do nekako 80 odstotkov sitosti in se nikoli ne najedo do konca.

Če zaključimo - starost je le številka, stari pa smo toliko, kot se počutimo.