Prehranski nasveti Marije Merljak: Hrana za poletne dni, ki obvaruje na sonce občutljivo kožo

Človek se ne bi smel nepremišljeno sončiti, odločilno je privajanje na sonce in gibanje pri tem. Najbolj nespametno je ''praženje na soncu'' ter uživanje hladnih in sladkih pijač. Koža je največji telesni organ in enako važna kot srce, želodec, ledvice ali jetra. Je obrambni plašč telesa in ga varuje pred zunanjimi vplivi in pred vdorom škodljivih snovi. Sodeluje tudi pri uravnavanju telesne vlage, prek nje izločamo odpadne snovi in hkrati uravnavamo telesno temperaturo. Zato moramo s kožo pazljivo ravnati, zlasti v ekstremih, v hudem mrazu in vročini.

Če se poleti izpostavljamo soncu, porjavimo. To je lahko dobro ali slabo. V koži imamo pigment, ki je osnovna zaščita kože pred sončnimi žarki. Količina pigmenta je rasno pogojena - temnopolti imajo veliko več pigmenta kot belci. Pod vplivom določenih valovnih dolžin sončnih žarkov se aminokislina tirozin spremeni v barvni pigment. Ta kožo obarva, potemni in varuje pred opeklinami ter spodbuja nastajanje imunskih snovi proti infekcijam. Ob sončenju se pod vplivom ultravijoličnih žarkov ergosterin, ki je oblika holesterola, spremeni v vitamin D. To je pozitivni vidik sončenja, saj se poveča napetost in prožnost kože, bolje slišimo in vidimo, saj vitamin D vpliva tudi na vid, sluh in na kosti.

Toda pretirano izpostavljanje žgočemu soncu zelo škodi. Pod vplivom sončnih žarkov namreč v koži potekata dva sočasna kemična procesa: oksidacija in dehidracija. Če ju ne uravnavamo, potem lahko veliko škodita. Če k temu dodamo še škodljive vplive onesnaženosti zraka, ozonsko luknjo (zaradi nje smo bolj izpostavljeni ultravijoličnim žarkom), kajenje, stres in ekstremne športe, je škoda še večja. Pri kemičnih procesih v koži nastajajo prosti radikali, ki načenjajo elastinska in kolagenska vlakna ter onesposabljajo telesne mehanizme za obnovo celic.

Tudi kožo je treba nahraniti, zaščititi in obnoviti. Koža vedno opozori, da ji nekaj primanjkuje, samo pozorno si jo moramo ogledati. Kožo vedno nahranimo od znotraj navzven. Pri poroženeli ali luskavi koži je treba s hrano vnesti več vitaminov A in B6 ter mineral cink, pri slabotni pigmentaciji pa baker (slive). Ne glede na tip kože pa moramo paziti na vnos maščob. Tudi pri koži velja, da je dobro zdravim nasičenim maščobam dodati nenasičene maščobne kisline omega 3 in omega 6. Odgovor, ali smo pred soncem dobro zavarovani, dobimo, če si v ogledalu pozorno pregledamo šarenici obeh očes - če so na njih rumeni madeži ali pege, "pingvekule", za zaščito nismo naredili dovolj.

Kako si s hrano zaščitimo kožo

Narava daje vrsto hranil, ki pomagajo zaščititi in nahraniti kožo. Najprej moramo poskrbeti za antioksidante. Dobro je vsak dan uživati borovnice ali drugo jagodičje.

• Borovnice, še zlasti gozdne in sibirske, imajo izredno veliko antioksidativno moč in okrepijo stene žilic. Veliko moč imajo tudi brusnice, maline, robidnice, aronija, rdeče grozdje, ribez, pa tudi rdeča pesa in jajčevec.

• Da bo koža spet gladka, uživajmo česen, por in ingver.

• Flavonoidi v pomarančah in drugih citrusih delujejo kot antioksidanti, antimutageno, varujejo DNK in zmanjšujejo vpliv rakotvornih snovi. Citrusi so bogati tudi z vitaminom C, ki je pomemben v boju proti alergijam. Med močne flavonoide sodi tudi zeleni čaj, ki preprečuje poškodbe zaradi sonca in zmanjšuje nevarnost kožnega raka.

• Buče, bučke in špinača imajo veliko karotenoidnih snovi, ki varujejo pred degeneracijo rumene pege in pred sivo mreno. Podoben učinek imajo še listni in kodrolistni ohrovt, listje repe, koruza, jajčni rumenjak in oranžna paprika.

• Paradižnik s karotenoidi deluje kot močan antioksidant in celo poveča zaščitni faktor. Prav tako so pomembni tudi drugi karotenoidi: blitva, paprika in tudi stebelna zelena.

• Koruza vsebuje pet vrst karotenoidov. Njihov sinergični učinek spodbuja nastajanje naravnih encimov za razstrupljanje kože, krepi imunski sistem ter varuje kožo in oči pred škodljivimi žarki.

• S sončenjem se nam lahko povečajo temne pege ali lise na koži, ki so oksidirana maščoba. To preprečujemo z uživanjem olja pšeničnih kalčkov z vitaminom E in z veliko mandljev, ki vsebujejo sfingolipide in pomagajo zdraviti poškodovane celice. Že obstoječe pege pa lahko mažemo z ananasovim sokom in bodo počasi izginile.

• Za kožo lahko veliko naredimo z uživanjem mlečnokislinskih bakterij. Dobimo jih v probiotičnih jogurtih, navadnih jogurtih, kefirju in kislem mleku ali v prehranskih dopolnilih. Te dobre bakterije preprečujejo razrast patogenih, rakotvornih bakterij in spodbujajo rast koristnih bakterij. Čim več jih je v prebavnem traktu, tem bolje bomo izkoristili ogljikove hidrate, aminokisline in minerale. Te bakterije blažijo atopični ekcem na koži, odpravljajo glivico Candida albicans ter zmanjšajo alergijo na mleko. Uživanje tega tudi preprečuje črevesne težave, ki so pogoste med poletnimi počitnicami. Skupaj z borovnicami in drugim jagodičjem preprečujejo tudi vnetja sečil in pokanje žilic. Z vročino se namreč koža razširi, stanjša in žilice v njej postanejo vidne. Temu pravimo kuperoza. Takrat je treba povečati vnos flavonoidnih snovi, da okrepimo stene žilic.

• Ne pozabimo piti zadostnih količin vode. Ta je za hidracijo telesa in kože nujna. Dobro je piti redno ves dan, po požirkih, po kozarcih in ne večjih količin naenkrat z dolgimi časovnimi presledki. V normalnih okoliščinah naj bi spili 2,5 litra do 3 litre vode na dan. V vročini je treba količino vode še povečati, saj je njena izguba večja.

Kaj pa meso?

Mnogi se sprašujejo, ali je poleti smiselno uživati meso. Vsekakor, a pri tem se izogibamo energetsko bogatemu mesu in raje jemo lososa, druge ribe in puranje meso (perutnino). Losos vsebuje veliko omega 3, ki preprečuje starostno degeneracijo rumene pege. Mastne ribe, zlasti sardine, skuša, losos, tuna, imajo tudi veliko vitamina D; to je treba vedeti, saj pri uporabi visokih zaščitnih faktorjev krem za sončenje blokiramo vnos vitamina D prek sonca.