Nasveti Marije Merljak: Sibirska borovnica za modre misli in jasen pogled

Te dni so dozorele sibirske borovnice. Pravijo jim tudi majske borovnice ali jagode haskap. So prvo spomladansko sadje z domačega vrta in postrežejo z bogatim okusom sočnih sladko-kislih nians. Pred leti sibirskih borovnic nismo poznali, čeprav so se medtem že dodobra uveljavile ameriške borovnice. Toda takoj je treba poudariti, da si sibirske in ameriške borovnice niso niti v sorodu. Sibirske so povsem nekaj drugega in sodijo med kosteničevje.

A ljudje smo jih preprosto poimenovali borovnice, ker po barvi spominjajo nanje, po obliki pa so podolgovate in večje od domačih borovnic. Zakaj so sibirske? Prvič, ker izvirajo iz severnih predelov Evrope, Azije in Amerike, Sibirije in Kamčatke, severne Japonske in Kitajske. Odporne so proti zmrzali in precej prilagodljive. V naših krajih uspevajo vse do višine dva tisoč metrov. Pri nas jih oplodijo črmlji, ker tedaj čebele še ne letajo.

Razvile vrsto obrambnih mehanizmov

Kaj jih varuje pred mrazom? Vemo, da močna barvila, fitokemikalije, ki dajejo barvo in okus, varujejo na primer jagodičevje pred sončno pripeko. A kaj varuje sibirske borovnice, da ne pozebejo, zmrznejo?

Znanstveniki so se dokopali do spoznanja, da so se sibirske borovnice (Lonicera caerulea/Kmatschatica) v tisočletjih prilagodile in uveljavile vrsto obrambnih mehanizmov. Najprej rastlina domala ustavi vse biološke procese in celice spustijo vodo iz citoplazme, zato ne morejo zmrzniti. Presnova v celicah se ustavi, zato rastlina preživi do minus 45 stopinj Celzija. Sočasno z izpustom vode iz celic se v njih močno poveča koncentracija sladkorjev, sorbitola in aminokislin (zlasti prolina). Ta postopek deluje podobno kot hladilna tekočina pri avtomobilu, kot antifriz. Temperatura zamrzovanja se zato znatno zniža, hkrati se utrdijo celične membrane in postanejo neprepustne.

Sibirske borovnice so v svoji zgodovini razvile tudi posebne beljakovine, ki so odporne na mraz. Ameriški raziskovalci jim pravijo cold-shock proteins. Te beljakovine varujejo vse druge beljakovine v rastlini in pomagajo oživeti rastlino, ko spomladi mraz popusti. Med obliko prilagoditve sodi tudi nizka rast sibirskih borovnic, kar jih prav tako varuje pred vetrom in mrazom.

No, ko pa začne sonce pripekati, se varujejo s fitokemikalijami, z antioksidanti (vodotopnimi flavonoidi) kot vse druge rastline. Med njimi so v ospredju antociani, ki jim dajejo barvo. Ravno zaradi teh fitosnovi so borovnice pomembne tudi za človeka. Ko zaužijemo te rastlinske zaščitne snovi, v nas delujejo prav tako zaščitno: protivnetno, protivirusno in protibakterijsko, sproščajo krvne žile in preprečujejo nastanek krčnih žil, varujejo oči, ovirajo zlepljanje krvnih ploščic in sočasno preprečujejo oksidacijo holesterola, posredno uravnavajo krvni tlak in zlasti močno ovirajo bakterije, med njimi nevarno bakterijo E-coli, da bi se ugnezdile v sluznici sečil. Sibirske borovnice so primerne tudi za sladkorne bolnike, pri katerih preprečujejo očesne bolezni, med njimi diabetično retinopatijo, zeleno in sivo mreno.

Ogromno antioksidantov

Raziskave so pokazale, da antocianidini kot osnovne molekule, iz katerih skupaj z molekulami sladkorjev nastanejo antociani, preprečujejo raka. Ustavijo namreč sintezo rakavih DNK-celic in jih prisilijo v celični samomor. Pri tem je pomembno, da sosednjih zdravih celic ne poškoduje in s tem ohrani tkivo kot celoto. K temu sinergično pripomorejo tudi elagična kislina in proantocianidini.

Poudariti je treba, da imajo menda sibirske borovnice tri- do štirikrat tolikšen zaščitni potencial kot na primer gozdne borovnice, jagode ali maline. Naloga antioksidantov je, da vežejo nase proste kisikove radikale, ki bi sicer uničevali celice in tkiva. Mnoge raziskave dokazujejo, da raven absorpcije kisikovih radikalov (ORAC) znaša 13.400 mmol/100 g, kar je skoraj enako kot gozdne borovnice.

Pri zaužitju hranilnih snovi pa je pomembno vedeti, kolikšna je absorpcija teh snovi v telesu, po domače - kolikšen je izkoristek. Ugotovili so, da se izkoristek vodotopnih flavonoidov, kakršne srečamo v sibirskih borovnicah, nekajkrat poveča, če jih zaužijemo skupaj s fermentiranimi mlečnimi izdelki: z jogurtom, kislim mlekom ali kefirjem, saj imamo tako zelo dobro ravnovesje mikroflore.

Sibirske borovnice preprečujejo oksidacijo holesterola, varujejo pred krvnimi strdki, utrjujejo kapilare in drobne žilice, zato so dobra pomoč pri zdravljenju srca in ožilja. Flavonoidi vplivajo tudi na možgane, zavirajo tudi presnovo arahidonske kisline, ki nastaja pri migreni in revmatičnih obolenjih, zato sibirske borovnice priporočajo tudi pri teh bolezenskih pojavih. Zaradi močnega antioksidativnega delovanja zavirajo staranje, tudi možganov. Ohranjajo dobro komunikacijo med živčnimi celicami in izboljšujejo motorične sposobnosti. Nekatere študije ugotavljajo, da uživanje sibirskih borovnic blagodejno deluje na bolnike z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi degenerativnimi boleznimi.

Vendar sibirskih borovnic ne uživamo samo zaradi njihovih barvil, marveč tudi zaradi vitaminov in mineralov in vseh drugih snovi v njih. Med karotenoidi, ki so tudi v njih, so tudi betakaroten kot provitamin A, iz katerega telo izdela vitamin A, vitamina E in C ter skupina vitaminov B. Med njimi po količini izstopajo tiamin (B1), riboflavin (B2), piridoksin (B6), folna kislina (B9) in rutin (P). Vitamina C je po nekaterih podatkih veliko več kot v limonah.

Med minerali vsebujejo tudi naravne makroelemente (magnezij, bor, natrij, kalij, kalcij, fosfor) in mikroelemente (mangan, baker, barij, silicij, jod), ki so nujni za človeški organizem. Imajo dobro razmerje med minerali, zlasti visoko stopnjo kalija (okrog 190 mg/100g) ter magnezija, mangana in železa. Zato pomagajo pri težavah s ščitnico in pri krvnem tlaku. Sibirske borovnice ali jagode haskap so bogate tudi s čreslovino (tanini), pektini in vlakninami, zato učinkovito pomagajo pri prebavnih težavah in sproti utrjujejo sluznico črevesja. Imajo tudi iridoide, ki dajejo borovnicam grenak priokus in so naravna zaščita rastlin pred škodljivci. V našem telesu pa imajo mnoge koristne učinke, med drugim delujejo protivnetno in protibolečinsko, ščitijo jetra, spodbujajo imunski sistem in pomagajo pri aknah in kožnih ekcemih.

Plodovi borovnic imajo okrog 20 odstotkov suhe snovi in 13 odstotkov sladkorjev. Največ je glukoze in saharoze, nekaj manj pa fruktoze, galaktoze in ramnoze. Sveže jagode vsebujejo tudi veliko sorbitola in inozitola. Vse te snovi so primerne tudi za sladkorne bolnike in dajejo sibirskim borovnicam zelo nizek glikemični indeks. V drobnih temno ciano modrih jagodah sibirskih borovnic je količinsko kar dvakrat več polifenolov in več kot dvakrat toliko aktivnih antioksidantov kot v "domačih" gozdnih borovnicah.

Jagode haskap so primerne za uživanje sveže, lahko pa iz njih pripravo marmelado, jo namažemo na kruh ali z njo premažemo klasične palačinke. Vsaka dobra gospodinja jih bo znala uporabiti za nadev za štruklje, pite ali torte in druge slaščice.