Prehranski nasveti Marije Merljak: Rdeče kot strast in sladke kot ljubezen

Vsi smo veseli, ko se z njimi sladkamo, saj so prvo spomladansko sadje in hkrati obet lepih in toplih dni. Jagode so botanično soplodja z veliko plodiči kot nekakšen biološki konglomerat drobcenih plodov, povezanih v zanimivo obliko. Jagode uspevajo na grmičku, ki ima uradno ime jagodnjak, čeprav tudi jagodnemu grmu v vsakodnevnem govoru rečemo kar jagode.

Gojenje ni težavno

Nekateri prisegajo, da so tiste prave samo drobcene negojene gozdne jagode, a teh je na trgu zelo malo. Izvorna vrsta jagod je, kot rečeno, divja gozdna jagoda. Te so uživali že v kameni dobi, zelo čislali so jih stari Grki in Rimljani in jih že tedaj povezovali z ljubeznijo. Prepričani so bili, da jagode odpravljajo malodušje, omedlevico, vročino, okužbe grla, ledvične kamne in putiko.

Vrtne jagode so prvi gojili Francozi, ki so v 14. stoletju začeli divje gozdne jagode načrtno saditi po vrtovih. A današnje vrtne jagode so nastale šele s križanjem med južnoameriškimi in severnoameriškimi vrstami jagod. Vzgojili so velike, lepe rdeče vrtne jagode, saj kupci segajo po debelejših in včasih tudi še slajših vrtnih gojenih jagodah. Zato so po vsem svetu razvili že nekaj tisoč sort vrtnih jagod. Kupci namreč bolj kot s pametjo kupujemo z očmi, zato je komercialni učinek debelih vrtnih jagod veliko večji. Drobne gozdne jagode res imajo sorazmerno več zdravilnih in hranilnih snovi, a v absolutnem znesku so debelejše vrtne jagode vendar v prednosti in se nam jim ni treba odreči. Tudi te imajo obilico zaščitnih antioksidantov.

Kaj vsebujejo

Gozdne jagode imajo med 80 in 90 odstotkov vode, manj kot odstotek beljakovin in maščob, dobro desetino glukoze, fruktoze in saharoze, nekaj celuloze in pektinov ter organskih kislin, največ citronske, vinske in nekaj salicilne kisline. V njih je tudi ksilitol, nekaj sluzi, čreslovin in naravnih barvil. Med vitamini je največ vitamina C, sledijo vitamin B3, vitamin H ali biotin, vitamin B2, provitamin A, vitamin B1 ter folna kislina ali vitamin B9. Za zdravje so pomembni tudi minerali. Odlično razmerje med kalijem in natrijem je dobro za srce in ožilje. Razmerje med fosforjem, kalcijem, manganom in magnezijem je odlična pomoč zoper težave s kostmi in ščitnico, razmerje med železom in bakrom pa za boljšo kri.

Vse te snovi najdemo tudi v vrtnih jagodah, vendar količina posameznih sestavin zelo niha glede na sorto, lego rastišča, pedološko sestavo tal ter na količino svetlobe in sonca. Slednje sicer velja tudi za gozdne jagode. Največ vitamina C je v jagodah, kjer sonce dolgo osvetljuje rastlino, ter tam, kjer so dnevi topli in noči zelo hladne. Skratka, v celinskem delu sveta, kar je redkost med rastlinami.

Za ljubezen zaradi obilice aminokislin

Imajo arginin, ki je pravcata naravna viagra, saj krepi število semenčic, spolno slo in utrjuje erekcijo. Aminokislina histidin pa odpravlja žensko hladnost. Fenilalanin aktivira hormone za dobro voljo in srečo, glutaminska kislina spodbuja koncentracijo, glicin aktivira osrednje živčevje, tirozin zmanjšuje utrujenost in preprečuje depresivnost, valin, prolin in serin pa poskrbijo za dobro kri, preprečujejo anemijo in spodbujajo vezavo železa v hemoglobinu. K splošnemu počutju veliko prispevajo minerali v jagodah. Nobeno drugo sadje nima toliko mangana kot jagode. Mangan je nujna sestavina presnovnih encimov, potrebuje ga tudi ščitnica kot regulator energije v telesu.

Vitamin C sodeluje v vseh življenjskih procesih, krepi organe in imunski sistem. K temu pripomorejo tudi karotenoidi v jagodah. Folna kislina v jagodah pospešuje nastajanje krvi in rast celic, spodbuja nastanek hormonov sreče. Jagode znižujejo količino homocisteina in zavirajo zlepljenje krvničk. Sovplivno delovanje med vitamini in minerali pa še povečuje končni pozitivni rezultat. V jagodah je elaginska kislina; ta zavira učinke estrogena in rast rakavih celic na dojkah in maternici. Zraven so tudi kvercetin, katehin in kemferol, vsi trije so zoper raka in za dobro srce. Sveže stisnjen jagodni sok uničuje bakterijo salmonelo.

Jagode odplavljajo zaloge sečne kisline v sklepih in tkivih, podobno kot češnje, zato je redno uživanje jagod pravi balzam za bolnike s putiko. Jagode so priporočljive za rekonvalescente, ki so slabotni in brez prave moči. Tisti, ki imajo težave z jetri, bi morali vsak dan pojesti vsaj en obrok jagod. V jagodah je polovica sladkorjev v obliki sadnega sladkorja, fruktoze, zato so jagode primerne tudi za sladkorne bolnike.

Pri gozdnih jagodah so zdravilni tudi listi in korenike

V listih so čreslovine, eterična olja s citralom, kvercitrin ali flavonski glikozid in njegov aglukon kvercetin. Zdravilna substanca v listih je fragarin. To je naravni antibiotik (phytoanticipin), ki hitro uničuje patogene bakterije, ki za svojo rast uporabljajo kisik. Hkrati fragarin izboljša prepustnost celičnih membran. Čaj iz jagodovih listov preprečuje nočno znojenje in pospešuje izločanje vode in je tudi čistilo za kri. Obkladki iz zmehčanih listov pospešujejo celjenje manjših ran.

Kaj pa alergije? Teh pravzaprav ni. Res pa je, da jagode pri ljudeh s pokvarjenimi prebavili povzročijo burno reakcijo, s katero jagode odstranjujejo odpadne snovi, ki se sicer niso mogle izločiti po običajni poti. Da to preprečimo, uredimo steno črevesja. Takoj pa pomaga, če jagode ponudimo s smetano.

Jejmo slovenske ekološke jagode! Kar nekaj znanih slovenskih pridelovalcev jagod ima certifikat o ekološki pridelavi. Pa tudi mnogi drugi slovenski pridelovalci imajo dobre in zdrave jagode, celo pridelane sonaravno, čeprav niso ekološko potrjene.