Na vodo se pogosto spomnimo poleti, ko grlo zajame suša, podobno kot pesti rastline, ki so brez dežja izpostavljene pripeki. Poletna vročina pospeši izhlapevanje in posledično izgubljanje vode, tudi prek kože, zato je potrebujemo več. Prava žeja je, ko so žejne naše celice, ko smo dehidrirani, ne glede na letni čas, dan ali noč. No, ne morem reči ne glede na leta, ker smo s starostjo bolj dovzetni za dehidracijo, saj mnogi postopno izgubljajo občutek za žejo.
Prav vsako telesno funkcijo usmerja in določa voda
Če je vode dovolj, potem organi dobijo vse snovi, ki jih voda prenaša: dovolj hranil ter mineralov, hormonov, encimov in hranil za nevrotransmiterje. Človeško telo je sestavljeno iz okrog 25 odstotkov trdnih snovi in do 75 odstotkov vode. V možganih je vode še več, celo do 85 odstotkov.
Voda je transportno sredstvo v presnovnih procesih, saj prenaša raztopljene hranilne snovi v različne dele telesa in tvori znotrajcelično okolje, kjer potekajo kemične reakcije. Voda prinaša tudi kisik, ki sodeluje pri presnovi. A pri tem nastajajo odpadne snovi, ki jih voda odstrani iz telesa in celice prečisti. S pomočjo osmoze vodni tok na celični membrani ustvarja električno napetost, ki se v obliki ATP shrani v nekakšnih energijskih skladiščih. Vemo, da sta čvrstost in elastičnost kože povezani s kolagenom in elastinom, oba pa potrebujeta vodo. Če je ni dovolj, nastajajo gube. Voda tudi lepi trdne strukture celične membrane ter uravnava telesno temperaturo.
Center za žejo je v možganih
V hipotalamusu v možganih je center za žejo oziroma za pitje in zadrževanje vode, kjer deluje hormon vazopresin ali antidiuretični hormon (ADH). Dražljaj, ki vzdraži center za žejo, je celična dehidracija.
Mi sicer zavestno čutimo žejo, če imamo suha usta, a to je ponavadi neprava žeja za dva požirka, a lahko pa je že ogrožujoče stanje pomanjkanja vode. S kozarcem vode ali dvema lahko potešimo žejo v ustih, vendar dehidracije na ravni celic še nismo odpravili. Voda se mora namreč najprej absorbirati v kri, ki jo prenese do celic. To traja kar nekaj časa, morda uro, da se spet vzpostavi ravnovesje vode zunaj in znotraj celice, da dehidracija preneha. Če vode ni, je mehanizem presnove porušen in zaradi zastajanja odpadnih snovi se počasi zastrupljamo. To lahko preprečujemo z ustreznim rednim pitjem vode čez ves dan.
Kronična dehidracija je lahko tudi tedaj, ko je zunaj celic vode sicer dovolj, vendar ta ne more prodreti v celice. Pri tem se ne sproži spodbuda za pitje, marveč aktivira telesni sistem za varčevanje razpoložljive vode. Telo ''vpelje'' obvladovanje izsušitve ter sproži histamin, ki je glavni možganski regulator varčevanja z vodo.
Pomnimo: Najslabše je, če hudo dehidracijo (žejo) skušamo tešiti s sladkimi šumečimi (gaziranimi) pijačami, čajem, kavo ali alkoholnimi pijačami, ki dehidracijo še povečajo. Te pijače sicer imajo vodo, vendar tudi dehidracijske snovi, ki pospešeno izločajo vodo iz telesa. Pitje sladkih pijač brez kalorij z umetnimi sladili pa lahko celo škoduje.
Koliko vode piti?
Najprej moramo vedeti, koliko vode izgubimo. Izguba je različna od človeka do človeka, pri vseh pa je odvisna od zunanje temperature, fizičnega napora, spola in starosti. Telo odraslega človeka v normalnih okoliščinah v povprečju potrebuje okrog tri litre vode na dan. Seveda je približno liter lahko dobimo s hrano, drugo moramo popiti, najbolje v obliki čiste vode.
Eno od načel pravi, da se moramo opazovati sami. Kolikor vode zaužijemo, toliko jo moramo izločiti. Pomembno je vedeti tudi, da je potrebno piti vodo zjutraj, ko vstanemo, pol ure pred vsakim obrokom ter dve uri in pol po vsakem obroku in pred spanjem. To seveda ne pomeni, da vode vmes ne bi smeli piti in ne bi smeli uživati sadnih sokov, spiti kozarca dobrega vina, zaužiti kave ali čaja. Vendar te pijače niso v pomoč pri delovanju celic, kakor je voda.
Napitki z dobrimi razmerji mineralov
jagode, rdeči ribez, pomaranča, med
lubenica in maline
lubenica in pomaranče
jagode in kivi
jagode, breskve in jabolka
marelice in jogurt
jagodičje in sojino mleko
kumarice, jogurt, poprova meta in sol
Zgornjim kombinacijam dolivamo vodo po potrebi.
Za zmanjševanje občutka žeje in da obenem dobimo dobra razmerja potrebnih mineralov. Pri športni aktivnosti je smiselno, da si pripravimo izotonične napitke s pomarančami in ščepcem morske soli (1/8 čajne žličke solnega cveta), seveda z veliko vode in če nimamo zdravstvenih težav z ledvicami ali visokim tlakom. Pomaranče imajo kalij, sol pa prispeva natrij.
Voda v roku ene ure preide v kri in prek nje v celice. Če ji dodamo sladkor, potrebuje za prehod kar trikrat več časa. Res je tudi, da presnovnih procesov ne bo, če bomo imeli v telesu samó vodo, hranil in zaščitnih snovi pa ne.
Kako piti?
Nikakor ni dobro, če naenkrat spijemo večjo količino vode; to lahko povzroči prebavne motnje, omotico in izgubo zavesti, saj s tem iz telesa izperemo vodotopne vitamine in minerale. Čista voda in ta, ki je normalno navzoča v sadju in zelenjavi, se hitro absorbira v kri in prek nje v celice. Pijmo tudi napitke, tako da v vodi ali pinjencu, sirotki ali kefirju zmešamo sezonsko zelenjavo ali/in sadje. Najboljše je v sirotki, saj ima tri aminokisline, iz katerih telo izdela zaščitni glutation, ali pa v kefirju.
Znoj in funkcija potenja
Med poletnim vročinskim valom ali ob težjem fizičnem delu se hoče telo znebiti odvečne toplote tudi tako, da se znoji. S potenjem se telo ohlaja, vendar s tem izgubljamo ne samo vodo, marveč tudi sladkor, sečnino in predvsem elektrolite, mineralne soli iz vrst natrija, kalija, kalcija in magnezija, ki so tudi v znoju. Če zmanjka en samcat mineral, procesi v telesu ne morejo pravilno potekati. Poleg pitja vode, bogate z minerali, je pomembno tudi, da v poletni vročini uživamo hrano, ki vsebuje minerale natrij, kalij, kalcij in magnezij. Večje količine kalcija dobimo v parmezanu in drugih polnomastnih kravjih, ovčjih in kozjih sirih (ne pa v skuti in jogurtih), sezamu, mandljih, peteršilju, figah in lešnikih. Večje količine natrija dobimo v nedimljenem kraškem pršutu in drugih mesninah. Večje količine kalija dobimo v paradižnikih, krompirju, mandljih, pistacijah, svežem peteršilju, špinači, v bananah, svežih in suhih marelicah in figah, zeleni papriki, lubenicah in melonah. Večje količine magnezija dobimo v čokoladi, kakavu, orehih in vseh oreščkih, v zeleni zelenjavi in v bananah.
Boljše ravnovesje v črevesju zagotovimo s fermentiranimi mlečnimi izdelki. Naredimo si sadne in zelenjavne napitke z jogurti, kefirjem, kislim mlekom in tudi s sirotko. Juhe, mesne in zelenjavne, pomagajo odvajati vodo in uravnavajo razmerja med minerali.
Voda zmanjšuje stres, tesnobo in depresijo, nas polni z mladostno energijo in pomaga premagovati utrujenost, povrne normalen ritem spanja, redči kri, poveča učinkovitost rdečih krvnih teles in imunskega sistema. Voda pospešuje obnovitvene procese v celicah. Kar je zelo pomembno: preprečuje ali zavira vse bolezni, tudi degenerativne. Voda blaži menstrualne in menske težave, spodbuja nastajanje spolnih hormonov in nevrotransmiterjev v možganih, preprečuje artritis in daje očem sijaj.
