Nasveti Marije Merljak: Srce ljubi barve - jejmo sezonsko, lokalno in vsega po malem

Narava vedno pomaga in daje točno tisto, kar potrebujemo, je vedno rekla moja mama. In to dosledno upoštevala pri pripravi hrane. Povedala je prav to, kar danes poudarjajo na vsakem vogalu: naj jemo sezonsko, lokalno in vsega po malem.

Avgusta je narava zelo radodarna za naše srce. Pravi trenutek so dozoreli paradižniki, paprike, bučke, jajčevci, špinača, korenje, peteršilj, zelena, čebula in česen, krompir, jagodičje, fige in ponekod tudi že grozdje. Seveda bi bilo zelo narobe, da bi jedli samo našteto, saj moramo vedno kombinirati z živalskimi beljakovinami, kot so ribe, meso, jajca in mlečni izdelki. Srce je najbolj dejavna mišica in za delo potrebuje kar 70 različnih snovi, nenehno 24 ur na dan, ponoči in podnevi. Potrebuje veliko energije, a tudi veliko hranilnih snovi, zaščite in kisika.

Srce ljubi barve, saj je prav v barvitih pridelkih veliko antioksidantov, ki so odločilni tudi za zaščito srca. Nevtralizirajo proste radikale in zavirajo neželene oksidacijske procese, ki sprožajo nastanek kroničnih bolezni srca in ožilja.

Paradižnik, zaveznik zdravega srca

Med vitamini je v paradižnikih veliko provitamina A (betakarotena), vitamina E in C. Nekaj je tudi vitaminov skupine B, zlasti B3, B6 in folna kislina in skoraj 20 mineralov. Naravnost odlični so zaščitni flavonoidi in karotenoidi z likopenom na čelu. Prav ta daje paradižniku značilno rdečo barvo in je tudi odlična zaščita za srce. Z naraščajočo zunanjo temperaturo se količina zaščitnega likopena povečuje in s tem intenzivnost rdeče barve. Likopen preprečuje peroksidacijo maščob ter posledično zmanjša uničenje srčnih celic ter pospeši obnavljanje oslabelega srca. Zaradi vseh snovi paradižnik preprečuje zlepljenje rdečih krvničk.

Paprika za čvrsto srce

Paprike podaljšujejo življenje predvsem zaradi močnih barv, ki jih krasijo. Tisto, kar je nadvse zdravilno, je antioksidant kapsaicin, ta pomaga za dobro prekrvavitev in preprečuje nastajanje krvnih strdkov, saj naredi kri bolj tekočo. Kapsaicin je tudi za tvorbo endorfinov oziroma hormonov sreče in dobrega počutja. Za dobro prepustnost kapilar pa skrbita flavonoid rutin ter vitamina B3 in C. Vsi skupaj preprečujejo nevarnost infarkta in pomagajo zniževati količino škodljivih maščobnih kislin v krvi. Nekatere paprike imajo celo več vitamina C kot limone. Paprike vsebujejo tudi mineral cink, ki krepi vezivna tkiva žil, blaži težave s krčnimi žilami, spodbuja prebavo maščob in znižuje holesterol.

Špinača za močno srce in bistro oko

Med zaščitnimi snovmi ima špinača antioksidanta zeaksantin in lutein, ki zavirata degeneracijo rumene pege in sive mrene. Med antioksidanti sta še glutation in alfa-lipoično kislino. Oba popravljata poškodbe DNK in spodbujata rast novih zdravih celic. Betain in folna kislina v špinači preprečujeta aterosklerozo. Vedeti moramo, da ima špinača odlično razmerje med kalijem in natrijem, ima pa tudi precej drugih mineralov.

Bučke in buče, sožitje različnih karotenoidov

Buče so odličen vir zaščitnih karotenoidov in v manjši meri tudi flavonoidov. Karotenoidne snovi so v obliki alfakarotena, betakarotena, beta-kriptoksantina, luteina, likopena in zeaksantina. Vse te snovi delujejo skupaj in hkrati, zato je sinergični zdravilni učinek veliko večji in močnejši. Alfakaroten iz buč je pomemben zlasti za nastajanje vitamina A v telesu. Vitamin A v celicah spodbuja delovanje genov in celično presnovo. Pozitivna posledica je povečano število celičnih organelov, ribosomov, kar močno okrepi sintezo telesnih beljakovin v celicah. To se najprej občuti kot bolj krepko srčno mišico.

Korenje zmanjšuje nevarnost kapi

Poldrugi korenček na dan zmanjša nevarnost kapi, kot so ugotovili z raziskavami na Harvardski univerzi na vzorcu 90 tisoč ljudi. Korenček varuje pred prostimi radikali in drugimi škodljivimi snovmi, pomlajuje in zavira proces staranja, krepi imunski sistem, srce in ožilje. Najpomembnejši antioksidant v korenju je betakaroten. Njegova naloga je zaščita krvnih žil in kapilar. Betakaroten preprečuje oksidacijo holesterola, iz česar nastajajo obloge žil in posledično lahko pride do kapi. V raziskavi iz Bruslja pa so analizirali stanje pacientov po kapi in ugotovili, da so hitreje okrevali in popolnoma ozdraveli bolniki, ki so uživali veliko betakarotena (korenje, pa tudi špinačo, ohrovt, rdeče zelje, sladki krompir in buče) in imeli zato tudi več betakarotena in vitamina A v krvi.

Krompir je dober vir kalija, vitamina C in energije

Blagodejni učinki uživanja krompirja so raznoliki. Krompir učinkovito pomaga uravnavati krvni tlak. Strokovnjaki iz univerzitetnega inštituta za raziskovanje hrane v Norwichu na severovzhodu Anglije so v krompirju odkrili molekulo, imenovano kukoamin, ki pomaga pri nižanju visokega krvnega tlaka. Ameriški inštitut ministrstva za kmetijstvo pa je raziskal vpliv kar 60 različnih vrst fitokemikalij in vitaminov, ki jih najdemo tik pod kožico krompirja in v njej. Med tem snovmi je veliko flavonoidov, ki preprečujejo nastanek bolezni srca in ožilja, saj nižajo raven slabega holesterola LDL v krvi in preprečujejo oksidacijo maščob, ki bi se lahko nalagale na stenah žil. Pri tem so flavonoidom v sinergično pomoč tudi vitamini skupine B, ki zmanjšujejo koncentracijo homocisteina. Tega štejejo kot enega poglavitnih povzročiteljev vnetja žil, čemur lahko hitro sledita še srčni infarkt ali možganska kap. Krompir pa je bogat tudi z zaščitnimi karotenoidi, ki so izjemno učinkoviti za ohranjanje zdravja srca, ožilja in drugih organov v telesu.

Jajčevci ali melancani

Jajčevci imajo značilno temno škrlatno, skoraj črno-modro in vijolično barvo lupine, ki jim daje nasunin, ki je izredno močan antioksidant iz vrst antocianov. Ta preprečuje nastajanje prostih radikalov, zato močno ščiti celične membrane pred poškodbami in kopičenjem slabega holesterola. Znižujejo skupni holesterol in trigliceride. Zmanjšuje tudi tveganje za nastanek ateroskleroze in drugih srčnih obolenj. Ker je največ zdravilnih antioksidantov in drugih snovi v lupini jajčevcev, jih nikoli ne lupimo. Pred uporabo jih le dobro speremo pod tekočo vodo.

Zelena zoper visok krvni tlak

Znanstveniki so prepričani, da so zeleno že 200 let pred našim štetjem uporabljali za zniževanje krvnega tlaka. V zeleni je več aktivnih snovi za zniževanje tlaka in delujejo sinergično. Pa tudi po količini jih je več kot v drugih rastlinah. Osrednja snov, ki znižuje tlak, je 3-n-butilftalid, ki daje zeleni tudi značilno aromo. Deluje tako, da v krvi znižuje koncentracijo stresnih hormonov, ki sicer krčijo in ožijo krvne žile. Posledica tega pa je višji tlak.

Peteršilj preprečuje dvig holesterola

Peteršilj vsebuje veliko vitamina C, precej folne kisline, flavonoidnih snovi in klorofila. Med minerali ima veliko kalija, ta pa krepi srce, uravnava krvni tlak in varuje pred holesterolom. Kdor pije veliko kave in uživa veliko mastnega mesa, bi moral v juho dati peteršiljevo korenino. Ta vsebuje inozitol ali vitamin B16, ki prepreči dvig holesterola ali maščob v krvi. Bolniki s putiko naj juho obvezno potresejo še z narezanimi peteršiljevimi listi. B16 dobimo tudi v robidnicah.

Blagodejnost čebule, česna, pora, drobnjaka in čemaža

Čebula in druge čebulnice vsebujejo veliko antioksidantov, posebno kvercetina in tudi inzulinu podoben rastlinski hormon, glukokinin, ki blaži sladkorno bolezen. Čebulne snovi razmaščujejo kri, ovirajo zlepljenje trombocitov, raztapljajo strdke in onemogočajo koagulacijo zaradi mastne hrane. Znižujejo raven skupnega holesterola in povišujejo raven dobrega HDL.

Česen zmanjšuje viskoznost krvi, pospešuje obtok in odnaša neželene snovi iz krvi. Adenozin v čebulnicah pa sprošča gladke mišice, ki se razširijo in znižajo krvni tlak.

Vsi ti avgustovski pridelki so koristni sveži, a so enako ali še bolj koristni vloženi, zamrznjeni ali v omakah in marmeladah primerni za uživanje tudi vse leto.