Nasveti Marije Merljak: Z oranžno zoper jesensko otožnost

V življenju je tako, da eni ljubijo pomlad, drugi poletje, tretji jesen in četrti zimo. Razlike nas bogatijo, a najbrž bi težko srečali koga, ki ga tople, zlato rumene jesenske barve listja in plodov ne pritegnejo in navdušijo. Hkrati večino moti in psihično obremenjuje turobnost jesenskih dni brez sonca. Za mnoge je november najhujši mesec v letu, saj je svetlobe manj in noči so vse daljše. Sivina nam krade voljo in spanec. Večkrat razmišljam, da nam je narava zato dala toliko oranžnih barv in plodov v mrki jeseni, da bi nekako popravila naše počutje v sivih dneh.

Oranžna je barva sonca, ki ga v sivih jesenskih dneh primanjkuje. Pomanjkanje sonca in svetlobe ob vse hujšem stresu sproža jesensko otožnost in depresijo. Kar pomislimo, kako nas razveseli vsak sončni žarek, pa čeprav le za nekaj ur obsije oranžne plodove, kakije na drevesih, velike buče na njivah ali pa koruzo in čebulo, ki spleteni v kite krasita domove. Rada imam oranžno barvo listov, ki v ritmu vetra rišejo zgodbo na naših obrazih.

Pred leti sem prebrala, da so na upadanje svetlobe bolj občutljivi moški kot ženske, zato jih pogosteje ujameta jesenska otožnost ali vremenska depresija. Takšno slabo počutje ima tudi strokovno podlago. Jeseni in pozimi, ko so dnevi kratki in je tudi čez dan svetlobe malo, se v možganih zmanjšajo količine hormonov dobrega počutje in sreče - noradrenalina, dopamina in serotonina. Njihovo delovanje močno ovira skupina encimov, imenovanih monoaminoksidaze (MOA), ki preprečujejo sintezo omenjenih hormonov. Na srečo v hrani najdemo snovi, tako imenovane inhibitorje, ki zavirajo in blokirajo škodljivo delovanje monoaminoksidaz. Mednje sodijo živila, ki vsebujejo kvercetin: ta je v jabolkih, brstičnem ohrovtu in brokoliju, čebuli, pa tudi v stročnicah in špinači. Podobno vlogo ima zeaksantin, ki je v koruzi, žafranu, bučkah in bučah, oranžni papriki, jajčnem rumenjaku in mandarinah.

To pomeni, da si lahko zoper otožnost pomagamo tudi s hrano. Pripravimo si polento, šoto, bučke in jedi iz velikih buč in paprik ... Sočasno pa moramo s hrano tudi povečati nastajanje hormonov dobrega počutja. To dosežemo z večjim vnosom beljakovin, ogljikovih hidratov z nizkim glikemičnim indeksom ter vitaminov in mineralov.

Oranžna barva krepi občutek sreče, vitalnosti in sposobnost premagovati težave. Oranžni sadeži izboljšujejo prebavo, krepijo apetit, spodbujajo srce in kroženje krvi po telesu in v možganih, pomagajo pri številnih težavah, od astme do jesenskih prehladov in revmatizma. Krepijo vranico, pljuča in trebušno slinavko ter vplivajo na izločanje telesnih sokov. Hkrati oranžni plodovi sproščajo in dajejo občutek svobode. V oranžni barvi je velik delež rumene, ki krepi živčni sistem in spodbuja limfni sistem, blagodejno deluje na želodec, trebušno slinavko, jetra in žolčnik.

Koruza

Koruza je najpomembnejši jesenski pridelek poljščin. Koruza in jedi iz nje, od polente do žgancev, kruha in koruznih potic, imajo zelo nasiten in pomirjujoč učinek na človeka. V koruzi so vitamini, minerali in antioksidanti. Količinsko je največ vitamina E, sledijo vitamini skupine B (folna kislina ali B9 ter B3, B6, B7 in B5). Velik je tudi delež provitamina A v rumeni koruzi. Med minerali so v ospredju fosfor, magnezij in kalcij, mangan in železo, v sledovih so še baker, cink in kobalt. Omeniti moram še vitamin F, kot imenujemo skupno količino esencialnih maščobnih kislin omega 3 in omega 6. V koruznem zrnju so tudi antioksidanti zeaksantin, betakriptoksantin in lutein ter saponini, alkaloidi, sitosterol, stigmasterol, malična kislina, vinska kislina, oksalna kislina in maizenična kislina.

Komur jeseni zmanjkuje volje do dela in celo misliti ne more, takemu pomagata polenta in mleko! Koruza in jedi iz nje imajo tudi zelo pomirjujoč učinek na človeka. Če jih uživamo zvečer, bomo mirno in trdno spali. Spominjam se, da smo kot otroci jedli polento skoraj vsak večer in "spali kot angelčki". Sliši se skoraj nemogoče predlagati polento za zajtrk ali večerjo, toda mi smo zrasli iz poletne in mleka. Koruza pomirja, ker ima fenialanin, eno temeljnih aminokislin za nastanek noradrenalina, ki je pogoj za dobro spanje. V njej sta tudi pomirjujoči aminokislini - levcin in izolevcin. Čeprav ima koruza veliko beljakovin, ji manjkata pomembni aminokislini - lizin in triptofan. Zato je treba koruzne jedi, najpogosteje polento iz koruznega zdroba, dopolniti z beljakovinskimi živili, s fižolom, mesom in mlekom.

Še namig: za dobro spanje so v pomoč tudi datlji. Ti so najboljša naravna sladkarija, a učinkujejo drugače, ker je večina sladkorjev v njih takih, ki se počasi, dolgo prebavljajo. V njih so tudi minerali, vitamini in vlaknine. Možgani z datlji dobijo energijo in pomiritev, kar občutimo že v 15 minutah po zaužitju.

Zlato jabolko

Eden najbolj značilnih oranžnih jesenskih sadežev je kaki, upravičeno mu pravimo tudi zlato jabolko. Kaki je zelo zdrav in slasten. Dobro uspeva na Primorskem, a bi se najbrž obnesel povsod, kjer uspeva vinska trta. Kaki zahteva razmeroma blage zime in zmerna poletja, drugače ni zahtevna rastlina. Zrel kaki je zelo sladek sadež. Ne povsem dozorel pa ''ujeda'', pogreni na svojevrsten način. Toda to ni težava, le nekoliko moramo potrpeti in ga omediti. Kaki položimo na papir in pustimo, da ga sonce v nekaj dneh ''razvadi'' do polne, medene zrelosti.

Na Kitajskem, kjer naj bi bila pradomovina kakijev, že tisočletja veljajo za zdravilno in krepčilno sadje. Z njimi hitro pridobimo energijo, saj vsebujejo kar 20 odstotkov glukoze. Izredno bogati so s karotenoidi, zlasti z betakarotenom oziroma provitaminom A. Že nekaj kakijev je v normalnih razmerah dovolj za pokritje naših dnevnih potreb po predstopnji vitamina A, vendar le, če je sicer v naši prehrani dovolj živil, ki vsebujejo tudi cink (leča, morska hrana, buče ...). Kakiji vsebujejo še vrsto drugih vitaminov, zlasti vitamine C, B1, B2 in B6. Po nekaterih raziskavah naj bi imeli kakiji kar 30-krat več provitamina A kot jabolka in petkrat več vitamina C kot jabolka ter le za tretjino manj kot citrusi. Med minerali je v kakijih veliko kalija, magnezija in fluora ter nekaj manj bakra, kalcija, fosforja, železa, joda, kroma in selena ter kar okrog 35 odstotkov vsebnosti vlaknin.

Kakiji ob rednem uživanju ugodno vplivajo na prebavo, odganjajo črevesne zajedavce in čistijo ledvice. Poudariti moram, da so pomemben vir kalija, ki je odločilnega pomena za uravnavanje krvnega tlaka ter sodeluje pri preprečevanju in zdravljenju depresivnih stanj, izgube orientacije, pri motnjah srčnega ritma ter pri mišični oslabelosti in splošni izčrpanosti. K temu veliko pripomore magnezij, ki je v kakijih v dobrem razmerju s kalijem, zato je njun skupni učinek večji. Kakiji so eno redkih sadnih dreves, ki jih pred boleznimi ni treba ščititi s kemijskimi pripravki. Plodove lahko sušimo; krhlji so bolj mehki in slajši kot pri jabolkih. Kakiji so torej v turobnem jesenskem času zelo primerni za obrambo pred depresijo in okrepitev imunskega sistema ter prava pomoč pri zdravljenju prehladnih obolenj oziroma bronhitisov.

Pomaranče in mandarine

Pomaranče in mandarine sodijo med citruse, bogate z vitamini. Med njimi je zlasti veliko vitamina C, ki preprečuje mnoge bolezni ter jesenske in zimske prehlade. V pomarančah je močan flavonoid - hesperidin, ki varuje vitamin C pred oksidacijo, absorbira ultravijolično svetlobo in varuje našo DNK pred poškodbami. V njih je tudi flavonoid rutin, ki deluje proti virusom, krepi in varuje kapilare pred staranjem. Pomaranče prekipevajo tudi od folne kisline; ta omogoča hitro izdelavo hormonov sreče in preprečuje srčno-žilne bolezni. V njih sta še vitamin B1 zoper pozabljanje in raztresenost ter protistresni vitamin B5. Narava je vedno pravična in radodarna, le mi moramo biti v sozvočju z njo.