Razstava je razdeljena na dve lokaciji. En del dogajanja je v teh dneh na tamkajšnjem razstavišču na obrobju mesta, drugi del, ki se želi precej bolj približati uporabnikom, pa se razprostira na glavnih trgih v središču mesta (Marienplatz, Geschwister-Scholl-Platz, Odeonsplatz, Königsplatz, Max-Joseph-Platz, Residenzhöfe, Hofgartenstraße in Ludwigstraße). Za moj okus je vsaj na glavnem in najbolj znanem trgu bilo vse skupaj preveč nasičeno. Ne nazadnje so tam bolj ali manj številni turisti, ki jih avtomobilska industrija verjetno niti malo ne zanima. Kakorkoli, elektrifikacija je še naprej glavna tema in letošnji dogodek je še zlasti izstopal tudi zaradi novih cenovno dostopnih električnih modelov evropskih znamk in razprav o prihodnosti mobilnosti.
Na salonu je bilo premierno predstavljenih več ključnih električnih modelov, ki kažejo, kako hitro industrija prehaja v dobo popolne elektrifikacije. BMW je razkril svoj strateško pomemben model iX3, prvi serijski avtomobil na novi platformi Neue Klasse, ki obljublja doseg 800 kilometrov in ultra hitro polnjenje. Proizvodnja se bo začela jeseni, prodaja pa bo stekla v prvi polovici prihodnjega leta. Veliko pozornosti je pritegnila znamka Mercedes-Benz z električnim GLC EQ, premijskim križancem s 94kWh baterijo in dosegom preko 700 kilometrov, katerega zunanje oblikovne linije je narisal slovenski oblikovalec Robert Lešnik. On je bil seveda tudi na novinarskih dneh.
Na drugi strani je ta salon končno prinesel tisto, kar smo že dolgo čakali. Dostopnejše električarje. Največ zanimanja so poželi Volkswagnov model ID. Cross Concept, Škodin kompaktni SUV Epiq in vozilo Cupra Raval, vsi zasnovani na novi platformi MEB+ in namenjeni množični električni mobilnosti. Začetne cene teh se bodo gibale okrog 20.000 evrov. V naših očeh je bil velika zvezda celotnega dogajanja novi renault clio, o katerem smo že podrobneje pisali. Renaultovci seveda niso pozabili pripeljati še celotne svoje električne družine – vozil 5 in 4 E-Tech ter Petka turbo za okrog 200 tisočakov. V Slovenijo jih po letu 2027 pride vsaj pet takih. Zelo drzna je kreacija Hyundaija (Concept Three), ki napoveduje prihod električnega ioniqa 3, vse svoje aktualne modele pa so v središču Münchna pokazali tudi pri znamki Kia.
Če so nekoč evropski saloni veljali predvsem za igrišče domačih znamk, je letos jasno, da so kitajski proizvajalci povsem prevladovali. Z agresivnimi investicijami, ki so bile opazne na vsakem koraku, in ne nazadnje z gradnjo evropskih tovarn postajajo resen izziv za tradicionalne evropske znamke. Analitiki opozarjajo, da evropska industrija tvega izgubo vodilne vloge, če ne bo pravočasno povečala vlaganj in poenostavila regulacije. Denimo Hongqi je napovedal 15 novih električnih in hibridnih modelov za Evropo do leta 2028 in več kot 200 prodajno-servisnih mest. Za nas je zanimiva znamka XPeng, ki v kratkem vstopa v Slovenijo. Predstavili so naslednjo generacijo svoje športne električne limuzine Next P7 in napovedali odprtje prvega evropskega razvojno-raziskovalnega centra v Münchnu. Ne gre spregledati niti znamke BYD, ki je na ogled postavila hibridnega karavana Seal 6 DM-i Touring, na drugi strani je GAC pripeljal električnega SUV-ja Aion V z več kot 500 kilometri dosega. Zanimiva utegne biti tudi Leapmotorjeva nova električna kombilimuzina, ki bo v Evropi naprodaj z oznako B05 (Lafa 5 kot študijsko ime) in bo verjetno na voljo z enim motorjem in dvema baterijama. To je samo nekaj od številnih novosti, ki so jih Kitajci postavili na ogled in s tem zelo jasno pokazali, da postajajo zelo konkurenčen avtomobilski tekmec.
Na krilih nekdanjih uspehov se danes celotna evropska avtomobilska industrija sooča z izjemno zahtevnim okoljem. Ima težave s cenovno konkurenčnostjo na Kitajskem, kjer je pred časom kovala velike dobičke, tu so tudi ameriške carine, največja težava pa je počasna rast prodaje električnih vozil, zato je treba zdaj na vrat na nos spreminjati strategije. Tako je Stellantis na salonu presenetil z napovedjo, da opušča načrt popolne elektrifikacije do leta 2030, saj da želijo več poudarka nameniti hibridnim motorjem.
Kot že omenjeno, salon mobilnosti ni le klasičen avtomobilski salon, pač pa edinstvena platforma za vse, ki so kakor koli povezani z avtomobilsko industrijo. Organizatorji so privabili kar 748 razstavljavcev iz 37 držav, ki so svetu pokazali več kot 350 novosti in različnih inovacij. Svoj del je prispevala konferenca IAA Summit, ki je povezala proizvajalce, start-upe, oblikovalce in politike, med govorniki pa so bili tudi nekateri športniki. Ob odprtju ni manjkal niti nemški kancler Friedrich Merz.
Pod črto: elektrifikacija je neizogibna, konkurenca vse bolj globalna, salon mobilnosti na Bavarskem pa ostaja trdna platforma, kjer se piše prihodnost avtomobilske mobilnosti.
