Po nekaj letih so pri Hondi ocenili, da je treba največji skuter posodobiti s številnimi uporabnimi rešitvami, k čemur sodi tudi nekaj oblikovne prevetritve. In tako je modelsko leto 2025 prineslo precej opaznih sprememb. Spremenile so se oblikovne poteze na sprednjem delu, kjer zdaj kraljuje dvojni LED-žaromet z novim dnevnim podpisom LED, v tega pa so dodatno integrirali tudi smernike. Preoblikovali so 17-palčna sprednja in 15-palčna zadnja platišča, mu namestili nov električno nastavljiv vetrobran, uredili nekoliko več prostora za noge, zamenjali sedež, ki je zdaj še za odtenek širši in mehkejši, vsaka taka vmesna prenova pa kakopak prinaša tudi nove barvne možnosti. Testni model je bil odet v novo črno barvo, med novimi barvami pa je še pepelno siva.
Po dolgem času znova sedem za krmilo skuterja, ki nima predznaka mestni skuter. Pravzaprav je ravno obratno precej potovalno naravnan. Položaj sedeža je nizek, le 79 centimetrov je od tal, a pri Hondi ga po potrebi znižajo še za dodatnih 6 centimetrov. Dobra plat upravljanja je prostoročni zagon. Dovolj je, da imam ključ v žepu, obrnem vrtljivo stikalo, pospravim bočno tačko in zaženem 745-kubični dvovaljnik s 43 kilovati moči in 69 Nm navora, ki je povezan z znanim menjalnikom DCT. Prvih nekaj kilometrov pustim, da sam prestavlja navzdol ali navzgor. Priznati moram, da prestavlja skorajda tako, kot bi to počel jaz. Na levi strani krmila imam postavljena tudi stikala na ročno pretikanje – s kazalcem navzgor, s palcem navzdol. Na krmilu pa ni stikala, s katerim bi lahko nastavljal višino vetrobrana. Vsakič znova moram s stikalom vstopiti v enega od menijev na osrednjem digitalnem zaslonu, kar je lahko med vožnjo malenkost nevarno in zamudno početje.
Ob konkretnem navijanju plina dvovaljnik zvezno pospešuje, prestavljanje ne povzroča izgub in tako na avtocesti zelo hitro dosežem potovalno hitrost 130 km/h. Nato vključim delovanje serijsko vgrajenega tempomata in zgolj nadzorujem vožnjo. Gre tudi hitreje, a pri tem bo trpela poraba, vožnja pa ne bo več tako zelo gladka. Pri celotni predstavi svoje doda še Akrapovičev izpušni lonec iz titana, ki je od tovarniškega nekoliko lažji, pri proizvajalcu pa ne najdem oprijemljivega podatka, ali ta prinaša tudi kaj več moči. Med vožnjo lahko izbiram tudi med naslednjimi režimi vožnje – dežnim, standardnim in športnim. Na voljo je tudi četrti individualni, kjer si uporabnik sam nastavi določene parametre, kot so podajanje moči agregata, zaviranje agregata, delovanje sistema proti zdrsu zadnjega kolesa in delovanje menjalnika DCT. Nekaj več kot 230 kilogramov težak NSS750 forza na sto kilometrov brez pretiravanja in z uglajeno vožnjo potroši dobre štiri litre bencina. Prvič sem se na bencinskem servisu ustavil po 320 prevoženih kilometrih (posoda za gorivo ima 13 litrov). Hondin maksi skuter ni ustvarjen le za potovanja po avtocesti, pač pa je izredno natančen in vodljiv tudi na zavitih cestah, kjer za dober oprijem skrbijo Bridgestonove gume Battlax. Pohvaliti moram tudi učinkovit zavorni sistem.
Natančen in vodljiv tudi na zavitih cestah
Z vidika uporabnosti ima največja forza številne zanimive rešitve. Tokrat so testnemu skuterju dodali pameten sredinski 50-litrski kovček, ki ga lahko obtežimo s 6 kilogrami in do svojih stvari dostopamo brez uporabe ključa. Da daljša potovanja ne bi bila stresna za sopotnico, ki je izpostavljala udobje sedeža, so tega opremili še s stranskima kovčkoma, opremljenima s klasično ključavnico - levo 26 litrov, desno 33 litrov. Ko sta oba v delovnem položaju, je treba biti pri mestni vožnji v koloni precej previden, saj je forza v tem primeru nekoliko širša. V širino tedaj meri kar 1,31 metra, brez kovčkov pa 79 centimetrov. A z odlagalnim prostorom še nismo zaključili. Namreč, pod dvižnim sedežem, ki ga odpremo s pritiskom na gumb, lahko brez težav pospravimo čelado in še ostane prostora za nekaj drobnarij, obenem pa je v tem delu tudi USB-vtičnica za polnjenje telefonov ali prenosnih naprav. Dodaten predal za telefon ali denarnico je še v delu pod krmilom, velikokrat pa nam je prav prišlo tudi sredinsko stojalo.
Ker je NSS750 forza pravzaprav vrh ponudbe maksi skuterjev, je temu primerna tudi njegova cena. Osnova se začne pri 12.390 evrov, a v primeru testnega skuterja se končna cena bistveno poviša. K temu svoje prispevajo Akrapovičev izpušni lonec, sredinski kovček, dva stranska kovčka in meglenke. Forza 750 ima podoben karakter kot največja križarka v Hondini ponudbi, ki je letos praznovala visok jubilej. Ima zelo podobne rešitve, le da spada v razred velikih skuterjev in kot tak išče svoj krog zvestih uporabnikov.
