Čas za jedi na žlico: Za enolončnice si moramo vzeti čas

Jota, ričet, bograč, golaž, paprikaš, pašta fižol, pasulj, vampi in še kaj bi se našlo, ko omenimo jedi na žlico. Raguji, enolončnice, obare ... Vse mogoče kombinacije mesa, zelenjave, stročnic in začimb, žit in riža, krompirja in testenin, prosene kaše in ajde, če naštejemo samo nam najbolj znane in pogosto uporabljene. Tudi z ribami in morskimi sadeži si lahko pripravimo krepko jed na žlico in pri tem ni mišljen nam vsem znan brodet. In če se še malce ozremo naokrog, najdemo še veliko jedi na žlico, ki pri nas še niso povsem udomačene, so pa izjemno okusne in kar vabijo, da kakšno pripravijo vsaj tisti, ki si želijo novih okusov.

Včasih se morda velja odpraviti iz cone udobja, od "ziheraštva", ki nas v kuhinji včasih omejuje. Začnimo s tistim, kar nam ni preveč tuje, pa se potem počasi in postopoma premikamo proti novim okusom in novim kombinacijam sestavin. Poskusimo z lečo, čičeriko, fižolom in krompirjem. Enolončnica bo še bolj pisana, če bomo uporabili lečo v več barvah - oranžno, rjavo ali rdečo, zeleno. Pazimo le, koliko časa se katera kuha. Lahko pa si pripravo jedi poenostavimo z že kuhano lečo in tudi čičeriko, prav tako uporabimo že kuhan fižol. Leča, čičerika in fižol iz konzerve so zelo uporabni.

Z indijskim navdihom

Indijska kuhinja na primer pozna izredno veliko jedi na žlico, med katerimi je tudi veliko vegetarijanskih. Tudi tajska kulinarika, manj znana po jedeh na žlico, jih ima nekaj v svoji zakladnici (svinjina z graškom in tajskimi začimbami in zelišči bi gotovo teknila tudi marsikomu zunaj njenih meja). Kamorkoli se torej obrnemo, po vsem svetu bomo našli zanimive jedi na žlico.

Potem pa samo še sesekljana čebula, prepražena na olju ali maslu (gi), malo ingverja in česna (v trgovini lahko kupimo sila uporabno pasto iz teh dveh začimbnic, če nismo razpoloženi, da ju sami lupimo in sekljamo). Prepražimo in če se odločimo, da jed ne bo vegetarijanska, dodamo na kolobarje narezano kranjsko ali podobno salamo, mleto meso ali na koščke narezano drugo meso in vse skupaj malo popražimo. Solimo, popramo, dodamo malo kumina (ne kumine!) in kurkume, mlete rdeče paprike (dimljena bo dodala še dodaten okus), ščepec muškata in na pol prelomljen list lovorja. Nekajkrat premešamo in dodamo dva na kocke narezana paradižnika ali paradižnikovo omako, pelate ali koncentrat. Če imamo pasto iz pečene paprike, jo prav tako dodamo. Nato dodamo na kocke narezan krompir in kuhamo na zmernem ognju, dokler se krompir ne zmehča. Na koncu dodamo lečo, čičeriko in fižol, premešamo in kuhamo nekaj minut, da se okusi povežejo. Po želji lahko dodamo še malo sladke smetane ali kokosovega mleka. Na koncu jed po potrebi še dodatno začinimo. Tik preden jo postrežemo, enolončnico potresemo s sesekljanim koriandrom ali peteršiljem.

Katalonska enolončnica

V Kataloniji se ponašajo s pisano enolončnico, v kateri poleg zelenjave za okus poskrbi še njihova znamenita klobasa chorizo. Narežejo jo na debelejše kolobarje in na hitro popečejo na olivnem olju, potem pa sledi zelenjava. Na manjše kose narezana stebelna zelena, na trakove narezana rdeča paprika, na majhne kocke narezan manjši korenček, drobno sesekljan česen pa seveda sol in poper. Med praženjem v ponev dolijemo malo vode (lahko tudi belega vina), ko se paprika in zelena nekoliko zmehčata, dodamo še kuhano čičeriko in na kose natrgano špinačo. Te prej ne blanširamo, v posodo dodamo le dobro oprano in osušeno, tako bo jedi dodala lepo zeleno barvo in ob tem še svežino. Zraven morda postrežemo česnov kruh in obrok je popoln.

Piščanec in buča

Če imamo raje piščanca (kot klobase ali rdeče meso), ga lahko v enolončnici kombiniramo z bučo. Še malce sladkobe bo dodal na kocke narezan korenček, dodamo še nekaj na majhne trakove narezane zelene in narezan por. Za začetek jed le solimo in popramo, potresemo jo po drobno narezani šalotki, ki je za to jed bolj primerna od običajne čebule. Bučo dodamo, ko sta korenček in zelena že nekoliko mehka, če imamo radi gobe, dodamo še nekaj na tanko narezanih šampinjonov. Prepraženo zelenjavo in meso zalijemo s piščančjo ali zelenjavno jušno osnovo, od začimb pa uporabimo koprc. Nekaj ga dodamo med kuhanjem, bolj obilno pa jed s to začimbo potresemo, tik preden jo ponudimo. Seveda lahko dodamo tudi drugo zelenjavo, grašek, stročji fižol ali kocke kolerabe na primer.

Ne pozabimo tudi na boršč, šči in soljanko, znamenite ruske juhe (znane tudi v Ukrajini in v nekaterih drugih vzhodnih državah), na juho iz ohrovta in klobase, kot jo pripravljajo v Toskani, istrsko juho bobiči (s koruzo), pa seveda na našo telečjo ali piščančjo obaro, če nam ni, da bi se sprehajali po Evropi ali svetu. In seveda krompirjev golaž, za vegetarijance brez hrenovke ali kranjske, za vse ostale pa s tema dodatkoma.

Zanimiva jed je tudi poljski bigos, jed iz dveh vrst mesa, šunke, klobase, kislega in sladkega zelja ter veliko začimb in z dodatkom jabolk ter suhih sliv. Nasitno in nekoliko nenavadno, a izjemno okusno.

Nekaj pravil

Jedi na žlico, sploh enolončnice, imajo to dobro lastnost, da lahko zanje uporabimo vse, kar imamo pri roki. Če nimamo vseh sestavin, kot smo prebrali v receptu, pač dodamo kakšno drugo. Recepti so itak samo ideja, nekakšen pripomoček, da se lažje odločimo, potem pa "gremo mi po svoje". A vseeno ni na koncu odveč omeniti nekaj osnovnih pravil za pripravo okusne enolončnice.

Za začetek: čebulo pražimo do faze, ko začne rjaveti. Takrat začnemo dodajati sestavine - klobaso, meso, šunko, zelenjavo. Solimo in popramo, ostale začimbe dodamo nekoliko kasneje (izjema so indijske jedi, pri pripravi teh vse suhe začimbe pražimo, da iz njih izvlečemo največ okusa). Kuhamo na zmernem ognju, v delno ali povsem pokriti posodi.

Za enolončnice si moramo vzeti čast, dlje časa ko se kuhajo, bolj okusne so. Vse suhe začimbe (sol, poper, lovor, mleta paprika, muškat, kumin itd.) dodamo na začetku oziroma takoj, ko čebuli dodamo ostale sestavine, sveže pa vedno čisto na koncu, tik preden jed postrežemo (koriander, peteršilj, drobnjak, meta, lisi zelene, koprc itd). Zalivajmo jih z jušno osnovo, dodajmo pa tudi kapljico ali dve kisa, vina ali limone oziroma limete.

Zdaj pa samo še kuhalnico v roke!