A bi poskusili? Mafin za zajtrk, tortica za desert​

Na mafine, kolačke, pečene v vdolbinah namenskega pekača ali v papirnatih skodelicah, smo se že tako navadili, da se skorajda ne vprašamo več, od kod so prišli k nam. Odgovor je, da z druge strani oceana, iz novega sveta oziroma iz ZDA. Toda viri pravijo, da so predhodniki mafinov v ZDA prišli z našega konca, torej iz Evrope, in sicer skupaj z angleškimi priseljenci. Sprva so bili kolački iz kvašenega testa, potem so okoliščine botrovale spremembam, predvsem zaradi enostavnejše priprave, in v času vsesplošne globalizacije na vseh področjih smo poleg valentinovega in noči čarovnic prevzeli še navdušenje nad mafini. In kasneje nad mehkejšo in bolj pisano okrašeno sorodnico, tortico oziroma cupcakom. In tej je sledil še popcake, tortica na paličici. Praktična, tako kot mafin in tortica, saj jih vse jemo brez žličke ali majhnih vilic, ne potrebujemo niti krožnika. Za povrh se lahko pri vseh treh uvoženih pecivih do neskončnosti poigravamo z okusi in barvami ter sestavinami, jih kombiniramo, kakor želimo, in krasimo po mili volji. Meja je samo naša domišljija.

Za vse priložnosti

Mafini so vsesplošno priljubljeni, ker so sila praktično pecivo. Enostavni za pripravo, seveda ob upoštevanju osnovnih navodil, primerni za različne priložnosti. Lahko jih ponudimo za zajtrk (sploh slane), vzamemo s seboj na piknik, jih prinesemo na mizo po kosilu, ponudimo na zabavi. In če jih ne pojemo isti dan, kot jih spečemo, jih shranimo v posodo, ki jo dobro zapremo - sveži bodo ostali še tri dni. Ali pa jih zamrznemo, in ko si jih zaželimo, jih 10 do 15 minut odtajamo v pečici, ogreti na 180 stopinj Celzija, in okusni bodo kot sveži.

Za mehke in sočne mafine, naj bodo slani ali sladki, velja upoštevati nekaj pravil. Američani pri mafinih ravnajo enako kot pri večini drugih kolačev in peciv - posebej zmešajo suhe in mokre sestavine; mokrim sestavinam dodajo mešanico suhih, na hitro premešajo in testo čim prej spravijo v modelčke. Torej moka in pecilni prašek ali jedilni škrob in ščepec soli kot osnovne sestavine zmešamo v eni skledi, dodamo sesekljane oreške (orehe, mandlje, lešnike, makadamijo), morebiti še čokoladne kapljice ali kakšno drugo suho sestavino (kokosova moka na primer, kakav, čokolada v prahu, mlet cimet, klinčki). V drugi posodi zmešamo (v tej fazi lahko tudi z mešalnikom) jajca, sladkor, olje ali raztopljeno maslo, mleko, smetano, pinjenec ali jogurt in še kaj. Mešanico suhih sestavin stresemo v mešanico mokrih in s kuhalnico hitro premešamo. V tej fazi ne uporabimo mešalnika, testo bi bilo v tem primeru suho in mafini trdi. Testa tudi ne pustimo počivati, ampak modelčke napolnimo takoj in pekač potisnemo v pečico.

Ljubitelji mafinov (in tortic) imajo doma večinoma namenski pekač z vdolbinami (običajno jih je dvanajst). V te vdolbine je praktično dati papirnate modelčke za mafine. S tem si prihranimo nekaj dela (ni nam treba s čopičem mazati vdolbin in jih posipati z moko) in težav, ko so mafini pečeni. Iz vdolbin bi jih morali jemati previdno, saj bi se zlahka prilepili na stene, če jih pečemo v papirnatih modelčkih, pa jih samo vzamemo iz pekača in damo na pladenj, kjer se bodo ohladili. Za povrh za peko v papirnatih modelčkih niti ne potrebujemo namenskega pekača, dovolj bo običajen nizek pekač, na katerega položimo papirnate modelčke.

Mafine seveda tudi okrasimo. Lahko jih zgolj prelijemo s čokolado ali z barvno sladkorno glazuro. Z belo čokolado na temno čokolado narišemo vzorce, na barvno glazuro pa posujemo barvne sladkorne drobtine. Po vrhu nabrizgamo smetano ali masleno kremo in potem dodamo še kak majhen okrasek. Če bomo to počeli z otroki, bo vse skupaj še bolj zanimivo.

Tortice kot princeske

Kmalu za mafini so se tudi pri nas uveljavile tortice (cupcakes v originalu). V nasprotju z mafini so narejene iz umešanega ali včasih tudi biskvitnega testa, predvsem pa so zelo pazljivo in lepo okrašene. Večinoma jih pripravljajo za svečane priložnosti, zato je njihova priprava nekoliko bolj zamudna. A končni rezultat kaže, da trud in čas nista zaman. Rahlo in mehko ter sočno testo zahteva tudi lepo dekoracijo.

Američani so znani kot ljubitelji intenzivnih barv, zato so njihove izvedbe pisane, svetleče in nasploh zelo barvite, medtem ko je drugod po svetu v navadi bolj zadržano, a domiselno okraševanje. Tortice so tudi priljubljene kot del sladkega samopostrežnega bifeja, tako kot mafini pa so sila hvaležne za različne priložnosti, ko ne sedimo za mizo in si kaj sladkega privoščimo stoje. Jemo torej iz papirnate skodelice, ki jo držimo v roki, niso potrebni ne krožnik ne žlička ali vilice. Kreme, s katerimi krasimo tortice, so čvrste - maslene ali iz svežega sira, tako da nam ne bodo tekle med prsti, kar je še ena prednost. Le v primeru, ko so tortice bogato okrašene z nabrizgano kremo ali čokoladno peno, je včasih bolj primerno, če jih jemo z žličko.

Da nam tortice uspejo tudi doma, velja upoštevati nekaj preprostih navodil. Ker jih večinoma delamo iz umešanega testa, moramo poskrbeti, da bodo maslo in jajca približno enake sobne temperature. Mehko maslo in potem sladkor bomo veliko lažje in lepše stepli, jajca se bodo lepše umešala. Če pri pripravi tortic in krem uporabljamo mlečne izdelke, naj bodo ti polnomastni, torej mleko in jogurt s 3,5 odstotka maščobe, tudi skuta naj bo iz polnomastnega mleka. In raje kot margarino uporabimo maslo, okus bo veliko boljši.

V testo lahko dodamo kakav ali čokolado v prahu, kak liker, da okrepimo okus (in če tortice niso namenjene otrokom), drobno narezano kandirano sadje, lahko pa potem, ko je testo že v modelčkih, v testo vtisnemo sveže ali s cimetom dušene slive ali kakšno drugo sadje (jagode, breskve, hruške, kivi). Velja enako kot pri mafinih - dajmo si duška z idejami, recepte, po katerih začnemo, kasneje spreminjamo po lastnem navdihu.

Tortice pečemo v papirnatih modelčkih, pečica naj bo ogreta na 175 do največ 180 stopinj Celzija, čas peke je praviloma 20 do 25 minut. Ko so hladne, jih okrasimo s poljubno kremo in okraski.