Počitniški oziroma dopustniški čas je priložnost, da se manj obremenjujemo s hrano kot med preostankom leta. Vročina naredi svoje in marsikomu krepko zmanjša ne le tek, pač pa tudi voljo do priprave jedi, ki terjajo nekaj več časa. A jesti je treba, prazna vreča ne stoji pokonci. Sredi poletja nam narava ponuja toliko svojih darov, da se ideje za lahke, hitro pripravljene jedi porajajo same od sebe. Uporabiti velja zelenjavo, ki je je zdaj v izobilju, seveda tudi sadje. Lahke, hitro pripravljene jedi nas ne bodo utrudile kot kak krepak jesenski ali zimski obrok. Poleg tega se malo odmaknemo od štedilnika in večnega vprašanja, kaj danes pripraviti za kosilo.
Navada je železna srajca
A včasih se je navadam težko odreči. Polnjeni papriki sredi poletja, na primer. Kljub temu, da je to vse prej kot hitro pripravljena jed, namreč ostaja na poletnem jedilniku. In jo nekateri celo tovorijo s seboj na morje. Pa zrezke v omaki, celo segedin, da priprave svinjske pečenke in praženega krompirja v počitniški kuhinji niti ne omenjam. Ljudje smo različni, in če si kdo to pripravi, naj. A sama se sprašujem, zakaj zapravljati čas za nekaj, kar tako jemo večji del leta, dopust pa je vendar čas, ko se lahko odmaknemo od navad. Tudi teh, da kamorkoli se podamo, na smučanje ali na morje, s seboj vozimo že pripravljeno hrano, celo zamrznjeno. Ampak, kot že omenjeno, vsak naj dela po svoje, že imamo vsak svoj razlog, ravnamo po lastnih navadah in okusu. Vendarle pa naj zapišem nekaj idej, ki bodo prišle prav tistim, ki se še odločajo, kako pogosto na dopustu imeti v rokah kuhalnico.
Testenine so idealne za poletno kuhinjo. Kratke, dolge, morda votle, vseh mogočih oblik. Tačas, ko se kuhajo, že pripravimo dodatek. Poleti naj to ne bodo omake, vsaj vedno ne. Narezana zelenjava, na hitro prepražena na olivnem (ali belem) olju, nekaj začimb in svežih zelišč, lahko tudi kak košček pečene slanine ali šunke, pa je osnova tu. V ponev dodamo ne povsem kuhane testenine z malo vode, v kateri so se kuhale, pustimo nekaj minut, da se okusi povežejo, in obrok je nared. S solato ali brez nje. Tudi sveži sir, kot sta skuta ali rikota, je pravšnji dodatek testeninam. Skupaj s sesekljanimi svežimi zelišči skuto ali rikoto vmešamo v kuhane testenine, po okusu še dodatno začinimo (žlica olivnega olja je vselej dobrodošla) in samo še dober tek si rečemo in uživamo.
Okroška, ruska hladna juha
30 dag kuhane govedine ali perutnine
2 krompirja
5 redkvic
2 srednje veliki kumari
3 trdo kuhana jajca
šopek mlade čebule - zeleni del
majhen šopek koprca
8 dl kefirja
1 dl vode
1,5 dl kisle smetane
1 jušna žlica gorčice
sol, poper
Krompir skuhamo in ga olupimo. Olupimo tudi jajca in ločimo beljak in rumenjak. Zelenje mlade čebule drobno narežemo in ga v skledi z malo soli stiskamo, da se pojavi sok. Dodamo koprc in premešamo. Redkvice operemo in osušimo.
Krompir, beljak, meso, redkvice in kumarici narežemo na majhne kocke, približno enako velike, in vse sestavine damo v skledo. Rumenjak razdrobimo in ga zmešamo z gorčico ter malo vode in zlijemo v skledo k ostalim sestavinam. Dodamo še zmečkano mlado čebulo, kefir, kislo smetano in vodo ter sestavine rahlo, a temeljito premešamo. Po potrebi še solimo in popramo, dodamo lahko še malo gorčice ali koprca. Meso lahko tudi izpustimo in dobimo odlično vegetarijansko hladno juho.
Skledo damo v hladilnik vsaj za eno uro, lahko pa juho pustimo na hladnem tudi čez noč.
Okroška je priljubljena ruska hladna juha, primerna za vroče poletne dni.
Sadna juha? Zakaj pa ne
Z zalogo jogurta, kefirja in kisle smetane si lahko pripravljamo različne hladne juhe. S papriko (če smo pri volji, jo pred uporabo spečemo), kumarami, bučkami, paradižnikom, korenčkom, redkvicami. Zelenjavo narežemo, prej je ne kuhamo, ampak uporabimo surovo, zmešamo z jogurtom ali kefirjem, dodamo lahko tudi malo gorčice, predvsem pa ne pozabimo na sveža zelišča. Juho lahko tudi spasiramo oziroma jo damo v multipraktik, da je lepo kremasta. Kar je dobrodošlo predvsem za otroke, saj nekateri ne marajo zelenjave v kosih. Dobrih 15 minut porabimo za vse to, damo skledo v hladilnik, in ko se vrnemo s plaže, nas že čaka hladna osvežitev. Lahko si pripravimo tudi juho iz sadja. To (jagode, breskve, marelice, borovnice, maline, višnje) spasiramo, dodamo lahko jabolčni ali pomarančni sok, jogurt (tudi sadni, z okusom sadja, ki ga uporabimo za juho). Juho okrasimo s koščki sadja in imamo juho in sladico obenem.
O solatah skorajda ne gre izgubljati besed, pripravljamo jih vse leto in v vseh mogočih kombinacijah. Dodajmo le, da poleti, ko jemo manj mesa, solate obogatimo z lečo (kupimo lahko že kuhano) in čičeriko, ne pozabimo na stročji fižol. Ali si pripravimo krompirjevo solato, ki ji dodamo kose tunine (iz konzerve), kapre in olive. Jemo jo lahko vsi iz ene sklede, druženje bo prav prijetno.
Naj bo na krožniku kraljica
In če smo na morju, si privoščimo ribe. Ne nujno bele, ki je ponekod pregrešno draga. Namesto zobatca, brancina, orade ali ribona si omislimo skuše in sardele. Skuša je po krivici zapostavljena riba, saj ima izjemno hranilno vrednost, sardela pa velja za kraljico med ribami. Skuša in sardela ne zahtevata veliko spretnosti ne veliko časa za pripravo. Že res, da sardele večinoma cvremo, a so vredne truda in časa, kakorkoli si jih pripravimo. Skušo pa lahko spečemo v pečici, v ponvi ali na žaru. Odlična je tudi kuhana, začinjena z olivnim oljem, peteršiljem in limoninim sokom, a mnogi ne marajo kuhanih rib. Kar je škoda.
Nič ne bo narobe, če kak dan na dopustu preživimo ob sendviču ali navadnem kosu kruha s pašteto in paradižnikom. Ali papriko. Tako se je včasih jedlo na plaži in starejše generacije se ob spominu na to še zdaj nasmihajo. Da bo sendvič boljši, se lahko poigramo z okusi. Kruh namažemo s kremnim sirom nevtralnega okusa, pokapljamo z medom in obložimo z rezinami svežih fig. S sirom namazan kruh lahko obložimo z lisi mlade špinače, dodamo paradižnik in rezine sira, pokapljamo z olivnim oljem in prigrizek je nared.
Pokusimo lokalno
Letujemo v različnih krajih, odvisno od možnosti, ki jih imamo. A kjerkoli smo, se razglejmo, pozanimajmo se o lokalni hrani, in če le zmoremo, si jo privoščimo v kakšnem lokalu, kamor zahajajo pretežno domačini. Ker ti vedo, kje se dobro in za zmerno ceno je. Na spletu je veliko informacij o vseh krajih, kamor nas lahko zanese pot, in še pred dopustom se lahko vsaj nekoliko pripravimo tudi na kulinarična doživetja v kraju, kamor smo namenjeni. Doma ali v tujini. Ni treba, da nam je všeč vse, kar pokusimo, a če ne bomo niti pokusili, bomo morda prikrajšani za kak nov užitek. To velja predvsem za tuje dežele, saj tam večinoma jemo v restavracijah, na letalo pač ne tovorimo napol pripravljene hrane. Zelo se začudim, ko se kdo od znancev vrne z dopusta v tujini in na vprašanje, kakšna je tamkajšnja hrana, odgovori, da ne ve, ker je ni niti pokusil. Eni ne upajo, ker se bojijo zastrupitve, drugi se nad neznano hrano zmrdujejo, ker se razlikuje od tiste, ki so je vajeni doma, tretjim zadostuje hrana v hotelih, v katerih bivajo.
Kakorkoli, med dopustom si oddahnimo od nenehne skrbi, kaj bomo jedli. Če smo brez ideje, na vsakem koraku nas čaka ponudba hitre prehrane. Ne bo nam padla krona z glave, če si jo kdaj pa kdaj izberemo. Saj smo vendar na dopustu.
