Poletje nas je že zapustilo, tudi jesen se bo počasi prevesila v zimo. V tem času vsi razmišljate, kako bi pridelek na vrtu shranili tudi za zimo. Pa naj najprej povem, da letos skladiščenje zagotovo ne bo enostavno, saj je bilo poletno vreme neprijazno do vrtnin. Pričakujem, da se pridelki z vrta ne bodo dolgo hranili. Zato je zagotovo smiselno razmišljati še o drugih načinih shranjevanja vrtnin, kot so sušenje, zmrzovanje, tudi vlaganje seveda in pa mogoče celo fermentacija. Zadnjič smo se spoznali s skladiščenjem korenovk. Danes pa si poglejmo še ostale vrtnine.
Skladišče ni bolnišnica
Osnovno vodilo, ki naj nas pri tem vodi, je, da skladišče ni bolnišnica. V osnovi to pomeni, da shranjujemo oziroma skladiščimo samo povsem zdrave vrtnine. Mnogi menijo, da lahko s skladiščenjem popravijo kakšno napako, ki so jo naredili pri pridelavi. Vendar je žal lahko že en poškodovan gomolj ali koren vzrok, da jih zgnije mnogo. Gnitje se med plodovi zelo hitro širi. Zato tiste vrtnine, ki jih bomo skladiščili, še posebej previdno tudi izkopavamo, režemo, trgamo.
Vedno izberemo suh, sončen dan, saj zelenjadnic pred skladiščenjem ne smemo močiti, čistiti z vodo. Z njih lahko samo nežno odstranimo zemljo, kolikor je možno. Gomolje ali korene, pa tudi sadeže moramo pred skladiščenjem še ohladiti, če smo za izkop izbrali toplejši ali celo vroč dan v začetku jeseni. Najprej pridelek zložimo nekam pod streho, kjer je varen pred soncem in dežjem, pa tudi nočnim mrazom, če se ta napoveduje. Vendar mora biti prostor zračen, po možnosti celo prepišen. Gomoljev ali korenov ne zlagamo na visok kup, uporabimo samo nizke platoje. V klet jih nato zložimo šele po nekaj dneh takega "ohlajevanja" in seveda sušenja.
Drugo osnovno pravilo je, da zamrzujemo, sušimo ali vlagamo samo sveže plodove, korene ali liste. Porežemo jih, operemo, narežemo ali kako drugače pripravimo in takoj vložimo posušimo ali zamrznemo. Tako ohranimo največ vitaminov ali mineralov. Zadnje pravilo pa je, da zelenjavo obiramo v času, ko je njena zrelost na višku. Mnogi v želji po rekordnih pridelkih pustijo korene pese, korenja, peteršilja … prevelike, trgajo buče prepozno, tudi s spravilom zgodaj sajenega pora čakajo predolgo. Rastline s svojim razvojem sicer pridobivajo koristne snovi, skladiščijo jih v svoje dele, zato da se bodo lahko razmnoževale naprej, bolje prezimile, kasneje prehranile semenico. A sčasoma je teh koristnih snovi manj, saj se pričnejo porabljati za naslednji ciklus - poganjanje stebla. Zato nikoli ne čakajte predolgo.
Čebulnice
Por ostane zelo dolgo na vrtu, poznamo tudi prezimne sorte, zato ga ne skladiščimo v kleteh in ne zamrzujemo. V bistvu ga uživamo vso zimo kar z vrta. V jeseni ga visoko ogrnemo z zemljo, medenj lahko nasujemo tudi slamo, tako da iz nje gleda samo zeleni del listja. Spomladi pa to slamo odstranimo dokaj hitro, lahko že v februarju. Okopljemo ga in ga jemo še dolgo v pomlad, nekje do konca aprila.
Ostale čebulnice, čebulo, česen in šalotko, za razliko do korenovk hranimo v suhem, zračnem in hladnem prostoru. Čebulnic nikoli ne hranimo v kleteh, ki so grajene tako, da so vlažne.
Najstarejši način za domačo uporabo je pletenje kit, vencev, ki se jih obesi. Danes je nadomestilo hranjenje v mrežastih vrečah, ki jih ravno tako obesimo pod strop. Če pa se odločimo za zabojčke, morajo biti plitvi, najboljši so letvasti leseni.
Čebulnice so pozimi zelo pomembne, saj nam s svojimi sestavinami pomagajo, da smo odpornejši na različne viruse prehladov in gripe. Zato jih uživajmo čim več. Za tiste, ki imajo težave z želodcem, pa je zelo primeren že omenjeni por. Ima blag, a neprekosljiv okus, pa tudi moč, s katero okrepi naša telesa, da se lahko branijo pred zimskimi boleznimi.
Mnogi presadijo v lonce tudi drobnjak. V jeseni ga lahko presadimo v rastlinjak, vendar drobnjak pozimi ne raste in se ne obrašča tako kot peteršilj. Rastlina preprosto ve, da mora počivati. Včasih ga lahko prevaramo tako, da ga za deset do štirinajst dni damo v zamrzovalno skrinjo in seveda ne zalivamo. V rastlinjaku ga pustimo mesec dni na mrazu, ne zalivamo, potem pa pokrijemo s tunelom, ki ga redno zračimo. Tako se zelo hitro prične ponovno obraščati.
Kapusnice
Znano je, da se nekatere kapusnice skladiščijo kar na vrtu - to sta predvsem brstični in listnati ohrovt. Pred zimo ju samo ogrnemo z zemljo, da zagotovimo stabilnost. Brstičnemu ohrovtu mogoče dodamo oporo.
Zelo dolgo, vsaj do januarja, ostane na vrtu tudi glavnati ohrovt, zato ne iščemo različnih načinov skladiščenja zanj. Pa tudi belo in predvsem rdeče zelje preneseta zelo veliko mraza kar na prostem. Zato jih začnemo puliti in hraniti v skladišču šele konec novembra ali še kasneje.
Najprej moramo z vrta pospraviti brokoli, nato nadzemno kolerabico in cvetačo. Te vrtnine se odlično tudi fermentirajo. Pred zamrzovanjem jih blanširamo, da ohranijo lepo, živozeleno (brokoli) ali belo barvo. Na koncu pospravimo še kitajski kapus. Prekrit z agrokopreno prenese temperature do minus tri stopinje Celzija. Zelje, kitajski kapus in kasneje v januarju glavnati ohrovt za skladiščenje izpulimo, očistimo ter odstranimo poškodovane in suhe liste. Vsekakor naj jih najprej malo ošine pravi zimski mraz, da si naberejo več sladkorja. Če imate doma še stare tople grede, vkopane v tla, jih uporabite. Vanje lahko v tla do glav posadimo izpuljene rastline. Ponovno izberemo suh, vetroven dan, da so listi povsem suhi. Potem grede prekrijemo s koruznico, slamo, smrečjem, preko tega pa damo še kakšno folijo. V rastlinjaku glave samo posadimo v tla in prekrijemo s slamo. V kleteh lahko glave za nekaj časa obesimo ali zavite v papir hranimo v zabojčkih na policah. Spet so za to primerne vlažne (95 odstotkov RV) in hladne kleti s temperaturo okoli pet stopinj Celzija. Cvetače in brokolija ne hranimo v kleteh.
Kaj še ostane na vrtu
Prezimne vrtnine so seveda na prvem mestu. A mnogi za nekatere vrtnine sploh ne vedo, da prezimijo. V zadnjem članku smo spoznali, da prav tako prezimi pozno sejan korenček. Ko res zahladi, morda na posevek vržemo nekaj slame ali listja.
Peteršilj in pastinak sta seveda povsem prezimna. Zimske solate in motovilec sejemo prav z namenom, da bo dovolj solate tudi zgodaj spomladi. Motovilec in špinačo lahko še vedno posejete. Tudi setev zimske solate je še možna, predvsem v rastlinjakih. Na prostem pa bodo tudi prezimne vrtnine ob morebitni hujši zimi, ki nam jo letos napovedujejo, potrebovale vašo pomoč, bodo pa prezimile.
Poleg že omenjenih vrtnin na vrtu prezimijo še blitva, divja rukola in zimski tolščak.
Skoraj sem pozabila na prezimne radiče. Ti so najboljša zgodnja spomladanska solata. Seveda pa je za njihovo setev žal že prepozno. Vendar tudi letne sorte še nekaj časa ne bodo ogrožene. Več mraza prenesejo zelenolistne sorte, denimo bianca invernale, sladkorni radič (štrucar) in moja najljubša castel franco. Zato smo lahko z nekaj truda tudi pozimi preskrbljeni z domačo zelenjavo. Res pa je, da letošnje leto ne bo ravno tako. Že večkrat sem omenila, da letos skladiščenje ne bo preveč uspešno, zato čim več zelenjave predelajte.
Več zdravja pozimi
Vsi vemo, da so pozimi prehladi zelo pogosti. Niso samo posledica nizkih temperatur, ampak tudi napačne prehrane. Jemo premalo sadja ter preveč maščob in ogljikovih hidratov. Prav zdaj, v teh težkih časih pa je lahko tudi domača zelenjava v veliko pomoč pri ohranjanju zdravja ali okrevanju po bolezni.
