S kuhalnico po svetu: Med karibskimi otoki

Poletje se preveša v drugo polovico, misli pa še naprej uhajajo k počitniškim destinacijam. Nekaterim tudi na drugi konec sveta, čez ocean, v dežele, ki smo jim včasih rekli eksotika, danes pa niti ne tako neobičajen počitniški cilj. Karibi? Včasih sanjska destinacija, kot so Havaji, na primer, v današnjem času pa kar dostopna. In s tem zanimiva tudi po kulinarični plati. Kaj neki jedo na tistih otokih, na stotine jih je, ki pripadajo več kot 30 državam? Po Karibih turisti večinoma plujejo na večjih ali manjših ladjah, na katerih bolj ali manj znani chefi pripravljajo jedi, ki so po okusu večine potnikov. Torej hrana, prirejena evropskemu ali ameriškemu ter azijskemu okusu, zgolj z navdihom karibskega. A tudi vsi potniki na še tako znanih križarkah niso zadovoljni zgolj z ladijsko ponudbo. Ko stopijo na kopno, naj bo to na Arrubi, Bahamih, Jamajki, Trinidadu, Dominikani, na Sveti Luciji ali katerem koli drugem otoku ali tamkajšnji otoški državi, si zaželijo nekaj pristne otoške kuhinje. In ker nam vsem ni dano, da si omislimo Karibe, pobrskajmo, nekoliko od daleč, po tamkajšnjih jedeh.

Za začetek velja omeniti, da je karibska kuhinja mešanica vseh mogočih kuhinj - kakor so na Karibe prihajali ljudje z različnih koncev sveta, od sužnjev iz Zahodne Afrike do evropskih zavojevalcev (Španija, Nizozemska, Francija, Velika Britanija), indijskih in indonezijskih priseljencev in ameriških Indijancev. In celo portugalski in arabski vpliv se čuti. Kakor so se mešali ljudje in kulture, tako so se mešale sestavine v kuhinjah. In nastala je tako imenovana karibska kuhinja. Mešanica vsega mogočega, a z nekaj skupnimi imenovalci. To so sestavine, ki so jih priseljenci z vsega sveta spoznali tam, kjer so se ustalili, in potem svoje kuharske navade prilagajali temu, kar je bilo na voljo na rajskih otokih. Kokos, fižol, riž, plantain banane, čičerka, paradižnik, sladki krompir, koriander, paprika in cassava (manioka ali juka) so najbolj pogoste. Pa seveda jajčevci, čebula in česen ter številna zelišča in začimbnice, ki jih poznamo tudi pri nas (zelena, majaron, timijan in pehtran).

Morje in špinača

Po skoraj vseh otokih pripravljajo podobne jedi, a ima vsaka država nekaj čisto svojega. Jamajka na primer se ponaša s kombinacijo sadeža aki (ackee je nekakšna vrsta jabolka, brez izrazitega okusa) s slano polenovko, za zajtrk pa aki pripravijo s pečenimi jajci. Zaradi neizrazitega okusa sadež vedno kombinirajo s kakšno slano ali sladko sestavino. Še bolj znane so jamajške jedi, ki imajo v imenu izraz "jerk". Gre za način priprave različnih vrst mesa, ki ga pred peko natrejo s suho mešanico ali ga marinirajo v marinadi z dodatkom "Jamaica jerk spice". Mešanica začimb obvezno vsebuje ostro papriko vrste scotch bennet in piment, potem pa po izbiri še klinčke, cimet, muškatni orešek, rjavi sladkor, mlet ingver, česen, timijan in sol. Če pripravljamo marinado, poljubni mešanici dodamo še malo kisa in sojine omake. Večinoma meso natrejo s suho mešanico in ga potem pečejo v ponvi ali na žaru. Pogosta priloga je riž s črnim fižolom, ki je priljubljena po večini karibskih držav, še posebej pa na Kubi. Ali pa ocvrte plantain banane ali sladki krompir.

Callaloo je jed, znana po skorajda vseh karibskih otokih. Je mešanica morskih sadežev, predvsem rakov in morskih polžev, ali pa mesa in listov amaranta (drug izraz za callaloo), dodajo pa še kokosovo mleko, sesekljano čebulo in česen, buče in čili. Ponekod namesto listov amaranta uporabijo tudi špinačo in okro. Izvirno naj bi bila ta jed sicer z Jamajke, a se je tako zelo razširila po vseh Karibih, da so jo povsod vzeli za svojo in jo malce priredili, zato ima tudi vrsto različnih imen (callaloux, calaloo, kallaloo).

Kozji golaž kot nacionalna jed

Še ena zanimiva jed prihaja s Karibov, korenine pa naj bi imela v zahodnoafriških državah, od koder so na otočje priveslali sužnji, ki so potem delali na plantažah. Kozji golaž. Lokalni recept z otoka Monserrat (sodi pod Veliko Britanijo) je za tamkajšnje prebivalce tako pomemben, da so ga proglasili za uradno nacionalno jed. Podobno so naredili tudi v državici St. Kitt and Navis, seveda imajo svojo verzijo recepta.

Brskanje po jedeh manjših, ne tako znanih državah, pokaže zanimivo jed iz koruznega zdroba. Fungee je nacionalna jed državice Antugua in Barbuda, gre pa za kuhan koruzni zdrob z dodatkom začimb in narezane okre, ki se vmešata v zdrob. Oblikuje se kot nekakšna kupola, postržejo pa jo k mesnim ali zelenjavnim jedem. Še posebej se prilega k jedi pepper pot, ki jo poznajo po številnih karibskih otokih (je pa tudi nacionalna jed Guyane, države na severovzhodu Južne Amerike). Pepper pot je v Guyani praznična jed, drugod pa jo pripravijo tudi ob običajnih dneh. Kuhajo večjo količino naenkrat, saj je jed dan ali dva po tem, ko je pripravljena, še bolj okusna. Glavne sestavine so meso (govedina, perutnina ali ovčetina), cimet in ostra paprika (če ni čilija, potem scotch bennet ali jalapeno) ter gosta omaka iz korenin cassave in začimb. Ter seveda čebula, česen, timijan, rjavi sladkor, klinčki in lupina pomaranče.

Strgana srajca in leteča riba

Ropa vieja (kar pomeni strgana srajca) je mesna jed, ki se je s Kube, kjer velja za nacionalno jed, razširila po drugih karibskih državah. Pečeno meso se natrga na vlakna, pred tem se pripravi v zelenjavni omaki s paradižnikom, postrežejo pa jo z rižem, pečenim črnim fižolom in ocvrtimi rezinami juke ali plantain bananami. Ropa vieja je priljubljena jed tudi v Portoriku in Hondurasu, poznajo pa jo tudi na Filipinih, kjer omaki dodajo ribjo omako. Prvotno naj bi jed izvirala iz Španije, na Kubi pa so jo najprej pripravljali španski priseljenci, potem pa so jo za svojo vzeli še domačini.

In za konec še Barbados. Jed, ki so jo tam povzeli za svojo nacionalno jed, je coucou z ocvrto letečo ribo. Ta riba je značilna za Barbados, pooseblja pogum in moč tamkajšnjih ljudi. Za goste običajno ocvrejo filete te ribe, v coucou, ki je vrsta polente, pa dodajo številne začimbe in zelenjavo, ter ponudijo k ribi. Nekateri sicer menijo, da je riba še bolj okusna, če jo pripravijo na pari in samo pokapljajo s sokom limete. Morda ne bi bilo napak oditi na Barbados in se prepričati.