Najino jesensko potovanje (praviloma potujem z ženo Narciso) sva tokrat izjemoma povezala z agencijo. Običajno se na pot odpraviva sama in greva za nosom, kot bi rekli stari modreci. Tokrat je zmagala agencija in njihov na papirju zanimiv program. Kalifornija skoraj v celoti, pa še nekaj Nevade, Utaha in Arizone, malo po velikih mestih in malo bolj po nacionalnih parkih. Sliši se obetavno, čeprav je predvsem naporno. Pičlih 14 dni je za tako obsežen program odločno premalo, zato smo se ob prihodu domov počutili kot nekakšni junaki Instagrama. Vtisov je bilo ogromno, bili so zelo koncentrirani in intenzivni, zato naj vam jih nekaj predstavim in vsaj bežno opišem.
Večino ameriške zahodne, pacifiške obale zaseda zvezna država Kalifornija. Tretja največja v ZDA po površini, prva po številu prebivalcev. In prva še v marsičem, predvsem pa po tistem, kar v ZDA najbolj šteje. Po bogastvu, seveda.
Kalifornija očara. Je verjetno najbolj pisana in najbolj intenzivna dežela na svetu. Tam najdeš vse, med drugim slovita mesta Los Angeles, San Francisco, San Diego, če naštejem le nekaj največjih in najbolj znanih. Impresivno pacifiško obalo s slavnimi mesti, ki se praviloma začenjajo z besedo Santa. Ob Barbare do Monice, pa Beach (obala) - ta ali oni. Skratka, čarobne bele, peščene plaže, ob njih pa vile, ki se prodajajo za deset milijonov dolarjev ali več. Če iščeš najboljšo kmetijsko zemljo na svetu, zaviješ v Kalifornijo. Središče filmske industrije najdeš v Kaliforniji. Središče tehnološkega razvoja je prav tako v Kaliforniji. In tudi v najboljšem rock and rollu lahko uživaš v Kaliforniji. Še Luko Dončića in Anžeta Kopitarja, dva najbolj znana slovenska športna eksponata, najdeš tam.
Puščava, potresi, požari
Če vas nič od tega še ni pritegnilo in bi radi zgolj uživali v naravi, morate spet v Kalifornijo. Če ne marate morja, zavijete v notranjost, kjer se svet dvigne in kjer najdete imenitne nacionalne parke. Če ne marate niti tega, vas že dobrih sto kilometrov naprej pričaka prava, tista najhujša puščava Death Valley ali Dolina smrti po domače. Prav tista, čez katero so se morali prebiti prvi iskalci sreče - zlatokopi, ki so v Kalifornijo množično drli v drugi polovici 19. stoletja. Nedaleč je še ena slavna puščava, poimenovana Mojave - skupaj ti dve področji, kjer ne najdeš živega bitja, zavzemata kar petino kalifornijskega ozemlja.
Ker vse le ni zlato, povejmo, da Kalifornija leži na enem najbolj potresnih delov sveta. Prelomnica svetega Andreja se vsake toliko premakne, zato Kalifornijo zelo pogosto strese. Manjših potresov sploh več ne štejejo, zato pa v spominu ostanejo hujši, kot je bil denimo tisti leta 1906, ki je San Francisco skoraj v celoti zravnal z zemljo. Dodajmo še požare, ki jih tamkajšnji tereni kar kličejo - spomnimo se le letošnjega, ko sta sredi Los Angelesa (z)goreli četrti Palisades in Eaton, ki je opustošil dobrih 15.000 hektarjev zemljišča z vsemi hišami vred in terjal nekaj deset življenj.
Vsem, ki si ZDA še niste ogledali, naj povem, da je v tej ogromni zvezni državi bistvena razlika med vzhodnim in zahodnim delom. Prvi, ki leži ob Atlantiku, ponudi posel na sto in en način. V New Yorku skoraj ne vidiš človeka, ki ni v poslovni obleki. Vsi nekam hitijo, se skoraj zaletavajo eden v drugega. Za mimoidoče jim ni mar, zanima jih le njihov posel, ki ga bodo izpeljali v tej ali oni velikanski stolpnici.
Na zahodu je drugače. Ljudje so ležerni, poslovnih oblek ne vidiš veliko, čeprav posle seveda sklepajo. Ni preveč stolpnic, ljudje se premikajo počasneje, ne divjajo kot obsedeni in najdejo čas tudi za radovednega popotnika. Če se jim v New Yorku fučka zate, se ti bodo v Kaliforniji posvetili in ti skušali tudi kaj prodati. Na vzhodu mrgoli temnopoltih prebivalcev, tam jih je skoraj toliko kot belcev. Ali pa se vsaj tako zdi. Na zahodu temnopoltih skoraj ni, so večja mesta, kjer jih sploh ne srečaš. Zato pa je vsaj pol Latinoameričanov. Prevladujejo Mehičani, ogromno je tudi ljudi s karibskih otokov. Španščina je v Kaliforniji uradni jezik, slišati jo je precej pogosteje kot angleščino.
So res vsi proti Trumpu?
Zgodbe o ZDA so v zadnjem času večinoma povezane s predsednikom Donaldom Trumpom. Si zanj ali proti njemu, ga maraš, občuduješ, spoštuješ ali ga sovražiš. Tudi iz dna duše. In ve se: Trump je junak srednjega dela ZDA, kjer živijo preprosti ljudje, ki njegove govore in govorance radi poslušajo in se z njimi poistovetijo. V velikih mestih je vse drugače oziroma naj bi bilo. Vzhodna obala je demokratska in tako je tudi na zahodu ZDA, kjer je bil slovenski zet na zadnjih volitvah grdo poražen. Ne le v Kaliforniji, tudi v drugih dveh pacifiških zveznih državah Oregonu in Washingtonu. A ti Trumpovi porazi niso bili več tako prepričljivi kot pred leti in če pohajkuješ tam naokrog, v bistvu ne vidiš preveč protitrumpovskih akcij. Kljub propagandi, ki nam jo skoraj dnevno servirajo (tudi naši) mediji, se ljudje navajajo na Trumpa in marsikatero idejo tega medveda, ki lomasti po svetu in še bolj po svoji domovini, tudi sprejmejo.
Na zahodu ZDA je ključno vprašanje nezakonitih priseljencev. Trump jih že tako ali tako ne mara, na nove je alergičen. Če bi lahko odločal samo on, bi verjetno odprl meje in jih en, dva, tri poslal tja, od koder so prišli. Kar bi v Kaliforniji pripeljalo do kolapsa. V tej nesramno bogati deželi namreč običajna dela opravljajo le latinosi, kot jih tam kličejo. Ob njih še Indijanci, natančneje tistih nekaj domorodcev, ki so preživeli generacijske pokole. Belih natakarjev ni, belih gradbincev ni, belih čistilcev ni. Zato so Kalifornijci ponoreli, ko je Trump tja poslal vojsko in specialne enote. "Nič več ilegalcev, prinašajo nam samo kriminal!" je vpil. Ljudje, predvsem starejši, se počasi začenjajo strinjati, a v zraku je ključno vprašanje: kdo, le kdo bo delal?
Kmetje, zlatokopi, vojaki
Prvotni prebivalci Kalifornije so bili Indijanci. Deželo so imeli radi, saj je bilo hrane v izobilju. Pozneje so se za deželo stepli osvajalci Španci, Nizozemci, Angleži, svoja zlata leta so tam imeli tudi Mehičani. Kalifornija je postala zvezna država šele leta 1850, ko je tam že vladala mrzlica. A ne katerakoli - zlata mrzlica! Zlato je leta 1848 odkril James W. Marshall, ki je za sabo povlekel številne lovce na srečo. Le redki so jo našli, precej, precej več jih je svoja življenja pustilo v neusmiljenih gorah ali puščavah pod njimi. Kalifornija se je kljub temu pridno in bliskovito razvijala. Najprej kmetijstvo, nato rudarstvo, kmalu tudi industrija. Ko so zgradili železnico, se je razvoj še pospešil. A tudi Kalifornija ni ubežala krizam in čas pred vojnama je dočakala revna, vendar pripravljena na izzive.
San Francisco je bil dolgo prestolnica in najpomembnejše mesto, šele v začetku 20. stoletja ga je začel naglo prehitevati Los Angeles, ki je že pred stotimi leti postal milijonsko mesto. Filmska industrija je mestu dala nov zagon, po finančnem zlomu leta 1929 pa je bila Kalifornija med prvimi, ki je našla izhod. Vojaška industrija, ladje, letala in vse močnejša elektrotehniška industrija so jo katapultirale na vrh med zveznimi državami.
Los Angeles
Če iščete informacije o velikih mestih, boste pogosto naleteli na kontradiktorne podatke. Število prebivalcev, ki jih pripisujejo temu ali onemu mestu, namreč zelo niha. Eni so le ocena za središče mesta, drugi za širše območje, spet tretji za velemestno (metropolitansko). Vse skupaj si lahko predstavljamo s krogi: ožje središče je majhen krog, širše večji krog okoli prvega, metropolitansko še večji okrog drugega. Obstajajo izjeme. Tokio, denimo, sploh nima več ožjega središča, celo mesto je povezano v ogromno naseljeno področje z več kot 35 milijoni prebivalcev. Velja za največje mesto na svetu, čeprav ga umetno ustvarjeni kitajski giganti hitro dohitevajo.
Los Angeles (Mesto angelov) sicer ni prestolnica, to vlogo opravlja Sacramento, a je daleč največje mesto v Kaliforniji. V njegovem središču živi skoraj štiri milijone ljudi, ko narišemo velemestni krog pa kar 18 milijonov. Mesto lahko mirne duše označimo za eno od središč sveta. Pa gremo lepo po vrsti.
Šport
Slovence seveda najbolj zanimata Dončić in Kopitar. Če želimo v živo občudovati njune vragolije, moramo v slovito Crypto.com Areno, eno najbolj znanih dvoran na svetu, kjer domujejo vsi največji losangeleški športni klubi. Ob tekmah v dvorani prirejajo še koncerte ali različne znane prireditve, omenimo le vsakoletno podelitev grammyjev. Dvorana sicer ni največja na svetu, sprejme 20.000 gledalcev, je pa zagotovo med najbolj znanimi in ikoničnimi. Za nepoznavalce: zgradili so jo leta 1999 kot Staples Center, sedanje ime je dobila leta 2021. Leta 2028, ko bo Los Angeles gostil olimpijske igre, bomo v dvorani spremljali gimnastične tekme, ob njih pa še vse finalne dvoboje v boksu. Nič čudnega, oba v ZDA izredno priljubljena športa redno gostujeta v Crypto.com Areni in navdušujeta Kalifornijce.
Dodaten čar dvorani dajejo kipi slavnih ljudi, ki so pisali njeno zgodovino. Postavljeni so v posebnem delu, na Trgu slavnih, od znanih imenitnežev omenimo košarkarje Kareema Abdul-Jaabarja, Magica Johnsona, Shaquilla O'Neala in Kobeja Bryanta ter hokejista Wayna Gretzkyja in boksarja Oscarja De La Hoyo. Bomo čez desetletje ali dve tam občudovali tudi kipa naših dveh športnih superjunakov?
Glasba
Omenili smo že, da v Crypto.com Areni vsako leto podelijo grammyje, ki so v glasbi enakovredni filmskim oskarjem. Los Angeles sicer ni zibelka glasbe v ZDA, ta sloves nosijo države na jugu in predvsem New Orleans. Je pa mesto, kjer so domovali in nastopali številni "veliki". Naj jih naštejem le nekaj: od rockerjev Janis Joplin, The Doors, Eagles, Guns N' Roses, Metallice in Red Hot Chilli Peppers do pop legende Michaela Jacksona, duhovnega očeta raperjev Eminema, moderne dive Miley Cyrus in številnih drugih. Že ta okleščeni seznam nima primere v svetu. Mesto angelov glasbo zajema s polno žlico - slišiš jo povsod, ljudje nenehno prepevajo priljubljene napeve. Ne le v Los Angelesu, to velja za vso Kalifornijo, za druga mesta in mesteca morda še bolj.
Film
Hollywood! Predel Los Angelesa, o katerem nam že ime pove vse. Ni ga turističnega izleta v LA, da te ne bi popeljali tudi tja, kjer domujejo slavni, tako slavni, da jih pozna ves svet. V Hollywoodu se je v bistvu začela zgodba ameriške filmske industrije in danes je to ime nekakšen sinonim za ameriški film. Preden je Hollywood postal sinonim za filmsko industrijo, je bil videti kot vsaka druga regija v zahodnem delu ZDA - podeželje, kjer so živeli kmetje, kavboji in razbojniki. Predel je bil večinoma nerazvit, uporaben zgolj za pašo živine. Srce Hollywooda še danes nekoliko razočara. Leži na hribu, kjer je podjetnik Harry Chandler dal leta 1923 postaviti velikanski napis HOLLYWOOD, ki tam stoji še danes in vabi obiskovalce. Črke napisa so visoke 13,7 metra in široke od 9,4 do 11,9 metra (napis skupaj v širino meri 106,7 metra). Že nekajkrat so ga hoteli porušiti, a je preživel vse odločitve in krize. Ko zmanjka denarja za vzdrževanje, se takoj najdejo sponzorji: v zameno za lepo vsotico lahko za nekaj let "posvojiš" eno od črk. Nedavno se je v vzdrževanje in varovanje ene največjih kalifornijskih znamenitosti končno vključila država. Pravijo, da je napis varovan še bolje kot slovita trdnjava Fort Knox: 24-urni video nadzor, bodeča žica, infrardeča tehnologija, senzorji gibanja, alarmi in helikopterji. Vsake toliko vendarle preberemo, da se je kakšnemu obupancu posrečilo prebiti čez vse ovire in se z ene od črk vreči v globino, za spektakularni samomor in trenutek slave vsaj po smrti. Da je vsaj konec v slogu, če že ne gre drugače.
Chandlerju se pred stotimi leti o filmu ni niti sanjalo. Hrib je kupil in postavil napis, ker je tam načrtoval gradnjo prestižne stanovanjske soseske po ugodni ceni. Očitno mu je uspelo: danes na hribu najdemo imenitni observatorij Griffith, po hribu navzdol pa se vijejo ozke ulice, kjer se bohotijo vile. Razen dejstva, da ležijo na hollywoodskem hribu, te z ničemer ne prepričajo. Niso niti posebej velike, težko so dostopne, parkiranje - čeprav v zasebni garaži - pa je pravi izziv. Le kdo bi odštel deset, dvajset milijonov za kaj takega? Brez skrbi, kupci stojijo v vrsti - če imaš vilo tam, potem v tistem svetu očitno nekaj veljaš.
Po hribu navzdol te pot pripelje na veličastni Hollywood Boulevard (Hollywoodski bulvar), dolgo ulico, ki vodi skozi nekaj losangeleških četrti, konča pa se prav pod hollywoodskim hribom. Bulvar ponudi tisto, po čemer je ta predel v bistvu znan, in sicer blišč in bedo ameriškega filma, blesteče trgovine - sredi tiste z znamenitim imenom La-La Land (se spomnite z oskarjem nagrajenega filma izpred nekaj let?) se šopiri Elvis Presley ob svoji limuzini, tako veliki, da jo še danes redko srečaš na cestah. Na bulvarju najdemo sloviti Dolby Theatre, kjer vsako leto podelijo oskarje, zaključi pa se z veličastnim Walk of Fame, hollywoodsko alejo slavnih. Po tleh je posejanih dobrih 2800 roza zvezd, v vsaki je zapisano ime tega ali onega velikana. Kogar ni med temi zvezdami, potem je bila njegova vloga v zabavni industriji bolj spremljevalna, vsekakor ne ena glavnih. Tam so vsi, od Marilyn Monroe in Elvisa Presleyja do Madonne in Brada Pitta. Igralci, režiserji, producenti, televizijski voditelji, glasbeniki … In če imate čas, je to ena izmed zabavnih točk Los Angelesa. Izberete si svojega zvezdnika, ga poiščete, kar sploh ni tako preprosto, skočite k njemu v krog in brž na Instagram.
Nekaj kilometrov naprej spoznaš, kako v resnici živijo bogati. Beverly Hills! Bogataška četrt, ki sicer ni Hollywood, ponuja pa precej lagodnejše in predvsem preprostejše življenje. S hriba proti morju se spusti znamenita ulica Rodeo Drive, nakupovalni raj za bogate. Ni je prestižne znamke, ki tam ne bi imela trgovine. In ni je trgovine, kjer bi v izložbi videli eno samo ceno! Ko vstopiš, izbereš, pomeriš in odneseš. Račun plačaš ali pač ne, ti ga bodo že poslali domov. Ali ga bo plačal ta ali oni.
In vse drugo
Šport, glasba ali film je le nekaj področij, po katerih slovi Los Angeles. Bodimo iskreni: mesto ni posebej lepo, niti arhitekturno domišljeno, prej nametano. Središče je urejeno, a takoj zraven so četrti, kamor ponoči pri zdravi pameti ne vstopiš, še podnevi dvakrat razmisliš. In vendar v tej prestolnici sanj najdeš praktično vse.
Ljubitelji muzejev se boste obliznili: v velemestnem predelu Los Angelesa jih našteješ 841! Ljubitelji dobre hrane in kapljice boste prav tako prišli na svoj račun. V mestu imajo svoje restavracije najbolj prestižne znamke, kalifornijsko vino slovi kot eno najboljših na svetu. Če radi pohajkujete, so tam četrti kot Melrose ali Fairfax, kjer vsakdo najde kaj za svoj okus. Ljubitelji morja in plaž boste v precepu: ob že omenjenih "Santah" so tu slovite plaže Zuma ali Venice za kopalce, Huntington za surferje, Redondo za opazovalce delfinov, Paradise za ljubitelje sončnih zahodov in koktajlov. Skratka: mesto sanj, mesto angelov. Mesto, v katerega so v iskanju sreče drle množice. Proces, ki kar traja in traja, pa čeprav tudi količina sreče ni neomejena.
