Letos vozilo Ford Transit praznuje 60 let. Šest desetletij je služil kot nepogrešljiv pomočnik delavcev po vsem svetu, postal pa je tudi sinonim za dostavnik. Nastal je v času, ko se kombiji niso delili na majhne, srednje in velike - transit je bil preprosto transit.
Ta tradicija ostaja živa še danes: vsi lahki gospodarski modeli z modrim ovalom nosijo ime transit. Zgodba se je začela 9. avgusta 1965, ko je iz tovarne v Langleyju zapeljal prvi primerek. Čeprav je transit danes globalno ime, so njegove korenine tesno povezane z evropskimi razmerami iz šestdesetih let. Ford je takrat v Evropi deloval z dvema ločenima tovarnama - britansko in nemško - ki sta vsaka zase razvijali dostavnike za svoj trg. Britanci so imeli model Thames 400E, Nemci pa model FK 1000 oziroma Taunus Transit. Ko je povpraševanje po zmogljivejših, hitrejših in bolj prilagodljivih vozilih začelo naraščati, se je porodila ideja o enotnem modelu, ki bi združil znanje obeh in ga bilo mogoče izdelovati na obeh straneh Rokavskega preliva. Tako se je rodil transit - vozilo, ki je ob uvedbi leta 1965 postavilo nova merila v nosilnosti, vsestranskosti in oblikovanju, ter postalo temelj nove strategije Forda v Evropi.
Prva generacija je bila za tiste čase napredna: tiskana vezja v armaturni plošči, priprava za varnostne pasove, opcijska ključavnica volana in bočna drsna vrata. Z dvema medosnima razdaljama je prepeljala do 1782 kg tovora, poganjali so jo bencinski motorji z močjo 54 ali 63 kW (74 ali 86 KM) ter dizel z močjo 32 kW (44 KM). Od leta 1968 so dizle izdelovali v Dagenhamu.
V sedemdesetih je dobil sodobnejšo prednjo masko, leta 1972 motor York z močjo 40 ali 46 kW (55 ali 62 KM), leto zatem boljše radialne pnevmatike, nato pa še izvedbo z nosilnostjo ene tone na posameznih zadnjih kolesih. Leta 1975 je prišel prenovljeni Mk2 z udobnejšo kabino in servo kolutnimi zavorami (najprej pri krajših različicah). Takrat je transit postal priljubljen celo med bančnimi roparji v Angliji. Z modelom Transit 190 je dovoljena masa dosegla 3,5 tone, proizvodnja pa je presegla milijon primerkov. Prenova iz leta 1978 je prinesla bolj aerodinamičen sprednji del, nove OHC-motorje, samodejni menjalnik in sodoben sistem ogrevanja.
V osemdesetih je Ford testiral 2,5-litrski dizel z neposrednim vbrizgom, ki je bil od leta 1984 serijski, in porabo zmanjšal za četrtino. Leta 1985 je nastal dvomilijonti transit, leto pozneje Mk3 z izboljšano aerodinamiko, večjim tovornim prostorom in varnejšo šasijo. Prenova iz leta 1991 je prinesla nove nosilnosti, neodvisno sprednje vzmetenje ter sodobne 2,5-litrske dizle - od atmosferskega 59 kW (80 KM) do turbaka s 74 kW (100 KM) in elektronskim vbrizgom. Leta 1994 je dobil ovalno masko, imobilizator in tritočkovne pasove, od leta 1996 pa tudi zračne blazine in ABS. Do konca desetletja so dodali različice na plin ter proizvodnjo razširili v Vietnam in na Kitajsko.
Četrta generacija iz leta 2000 je prinesla skupno platformo za sprednji in zadnji pogon, transit pa je postal "Van of the Year 2001". Leto 2002 je dodalo Connect, 2004. pa preselitev proizvodnje v Turčijo. Leta 2006 je Mk5 ponudil ESP in širšo motorno paleto, leta 2007 je sledil štirikolesni pogon, 2009. pa varčna izvedba ECOnetic. Od leta 2012 Ford ponuja štiri linije - Courier, Connect, Custom in veliki Transit. Leta 2014 je osvojil ZDA, leto pozneje pa evropsko vodstvo v segmentu. Leta 2016 je prišel 2,0-litrski dizel EcoBlue, leto pozneje pa še priključni hibrid Custom.
Leta 2020 je debitiral električni model E-Transit z baterijo do 68 kWh. FordLive je leto pozneje omogočil digitalno spremljanje voznih parkov. Leta 2022 se je začela proizvodnja modela E-Transit, sledila sta modela E-Transit Custom in Courier. Transit Custom iz leta 2023 prinaša 5G in napredne asistenčne sisteme, leto 2024 pa priključni hibrid Connect in izboljšan model E-Transit z dosegom 402 km.
Transit ima tudi športno plat: prvi supervan iz leta 1971, zasnovan na Fordu GT40, je dosegal 240 km/h. Leta 1985 je supervan II na osnovi prototipa Le Mans vozil 280 km/h, leta 1995 pa je supervan III s 650 KM iz Schumacherjevega motorja F1 postal prava atrakcija. Leta 2023 je električni model SuperVan 4.2 s 1400 KM na Pikes Peaku pokazal, da bo tudi prihodnost transita peklensko hitra, če se ga dodobra sfrizira.
Pet zanimivosti o modelu Ford Transit
Najljubši med roparji
V sedemdesetih letih je bil transit v Veliki Britaniji tako hiter in prostoren, da so ga kriminalci pogosto izbrali za vozilo pri ropih bank. Policija je celo ocenila, da je bil vpleten v kar 95 odstotkov ropov tistega časa.
Prvi supervan
Leta 1971 je Ford predstavil model Transit Supervan, ki je pod karoserijo skrival tehniko Forda GT40. Dosegel je 240 km/h – precej impresivno za vozilo, ki je videti kot običajen kombi.
Globalni model
Transit se je skozi leta izdeloval v več kot desetih državah, od Turčije in Južne Afrike do Vietnama in Kitajske, ter prodajal na vseh celinah - razen na Antarktiki.
Od avtomehanika do avtodoma
Zaradi robustne konstrukcije in prostorne karoserije so številni transiti predelani v avtodome, mobilne delavnice, gasilska in reševalna vozila ter celo v mobilne televizijske studie.
Rekorder v nosilnosti
Leta 1985 je posebna izvedba transita zlahka prepeljala tovor, ki je tehtal več kot 2,5 tone – in to še pred uradno uvedbo različic s skupno maso 3,5 tone. S tem je utrdil sloves neuničljivega delavca.
