Evropska komisija, v njenem imenu komisarka za širitev Marta Kos, je v predstavila poročilo o napredku držav kandidatk na poti do članstva v Evropski uniji. To je njen prvi sveženj širitvenih poročil, odkar je 1. decembra lani prevzela položaj komisarke, pristojne za širitveni proces in obnovo Ukrajine. Poročilo so pol leta pripravljali generalni direktorati in predstavništva EU v državah kandidatkah.
Komisarka meni, da je 2025. za širitev dobro leto. "Odprli in zaprli smo več poglavij oziroma sklopov poglavij kot v petnajstih letih pred tem. Jasno je, da sta med tistimi, ki so na najboljši poti, da postanejo članice EU, Črna gora in Albanija." Trenutno so države kandidatke Črna gora, Albanija, Srbija, Severna Makedonija, Moldavija, Ukrajina, Gruzija in Turčija. Pristopni proces s slednjo je zaradi notranjepolitičnih vzrokov zamrznjen. Zadnja širitev EU je bila pred dvanajstimi leti, ko je 1. julija 2013 vanjo vstopila Hrvaška. Vse odtlej se govori o širitveni utrujenosti.
Zakaj je Marta Kos pohvalila Moldavijo in Romunijo?
V poročilu je Marta Kos navedla, da izstopajo štiri države - Črna gora, Albanija, Ukrajina in Moldavija. Črna gora je lani dosegla pomemben napredek in je najnaprednejša kandidatka. Albanijo je označila kot primer izjemnega napredka, ki da kaže jasne težnje njene družbe k EU. No, najbolj je pohvalila Moldavijo, ki je kandidatka šele od leta 2022. "Občutno je poglobila sodelovanje z EU kljub nenehnim hibridnim grožnjam in poskusom destabilizacije države na evropski poti," je dejala komisarka Kos.
Pri Ukrajini, ki je za članstvo zaprosila neposredno po ruski invaziji in je le štiri mesece kasneje postala kandidatka, je komisarka ugotovila njeno zavezanost EU in napredek pri reformah kljub vojni. Je pa opozorila na nujnost izboljšanja boja proti korupciji in napredek pri reformah na področju pravne države. Ukrajina sicer še ni začela pogajanj, ker jih blokira Madžarska. Marta Kos meni, da to ni pošteno, saj je Madžarska prej s tem soglašala. Na začetek pogajanj bi lahko bili Moldavija in Ukrajina pripravljeni do konca leta, menijo v Bruslju.
Kaj napredek Črne gore in Albanije pomeni za njuno članstvo
Da sta Črna gora in Albanija na evropski poti najuspešnejši, ni presenečenje. Črna gora je od objave zadnjega poročila po več letih zastoja nadaljevala zapiranje pogajalskih poglavij oziroma sklopov, Albanija pa je odprla večino od skupno šestih sklopov. Pogajanja s Črno goro bi se lahko zaključila drugo leto, z Albanijo pa do leta 2027. To je Marta Kos obelodanila na letošnjem Blejskem forumu. Temu bodo sledili postopki ratifikacije, o političnem delu pogajanj pa bo odločal Svet EU oziroma države članice, ki ga sestavljajo. Črna gora je status kandidatke dobila 2010, pogajanja je začela dve leti kasneje. Albanija je kandidatka postala 2014 in močno prehitela Srbijo, ki je kandidatka postala dve leti prej. Črnogorski premier Milojko Spajić je dejal, da država že deluje, kot bi bila članica. Črna gora je, zanimivo, že leta 2002 sprejela evro kot državno valuto.
Kosovu, Makedoniji in BiH ne kaže dobro
Glede drugih zahodnobalkanskih držav - Severne Makedonije, BiH in Kosova - je Marta Kos povedala, da od objave lanskega širitvenega svežnja niso dosegle bistvenega napredka na poti v EU. BiH ima po odstranitvi Milorada Dodika s čela Republike Srbske priložnost za napredek, ključno je, da sprejme pravosodno reformo in imenuje glavnega pogajalca. Severno Makedonijo je pozvala k dopolnitvi ustave, v katero mora vpisati bolgarsko manjšino, da bo lahko nadaljevala pristopni proces. Skopje je sicer pogajanja uradno začelo leta 2022 skupaj s Tirano, a v primerjavi s slednjo še čaka na začetek vsebinske faze oziroma odprtje prvega sklopa. Zastoj Kosova, ki edina od držav Zahodnega Balkana še nima statusa države kandidatke, je komisarka pripisala notranjepolitični krizi po parlamentarnih volitvah.
Zakaj je Srbija nazadovala
Je pa poročilo ostro do Srbije, kar je bilo glede na trenutne tamkajšnje razmere in prejšnje kritike iz Bruslja pričakovano. Glede pristopnega procesa v zadnjih letih ni bilo storjenega nič, čeprav je srbski državni vrh ob vseh obiskih v Bruslju ponavljal, da je evropska integracija njihova prioriteta. Reform niso izvedli, stanje vladavine prava, človekovih pravic, pravosodja in svobode medijev pa se je v luči največje politične krize v državi še poslabšalo. Marta Kos je ob predstavitvi poročila dejala, da si EU želi videti demokratično Srbijo in da protesti kažejo, da obstaja demokratični potencial. Tudi v nedavnem intervjuju za Večer je dejala, da imajo v Srbiji težave, saj da opažajo slabšanje položaja. Poudarila je, da je Srbija v manj kot letu dni nazadovala za deset odstotkov. "Srbija ne bo mogla postati članica, če bodo njenim voditeljem Rusija, Kitajska in še kakšni drugi avtokratski režimi pomembnejši od EU."
Če je še lani hvalila napredek Srbije, je šefinja Evropske komisije Ursula von der Leyen pred tedni na obisku v Beogradu Srbijo pozvala h konkretnim korakom - reformam pravosodja, normalizaciji odnosov s Prištino in uskladitvi z zunanjo politiko EU. Na vseh področjih ima Srbija težave, Bruselj pa najbolj moti, da Srbija zavrača uvedbo sankcij proti Rusiji. Zunanja politika Beograda in Bruslja je trenutno 61-odstotno usklajena, medtem ko je skladnost s štirimi drugimi državami Zahodnega Balkana stoodstotna. Evropski parlament je konec okhttps://vecer.com/v-soboto/intervju-slovenka-v-evropski-komisiji-marta-kos-ni-mi-zal-da-nisem-postala-predsednica-10394414vontobra sprejel tudi prvo resolucijo o razmerah v Srbiji, Švedska pa je zaradi neizvajanja reform napovedala zmanjšanje financiranja.
Za Vučića je polarizacija odraz demokracije
Ob robu predstavitve poročila je bruseljska medijska hiša Euronews priredila zahodnobalkanski forum. Udeležili so se ga domala vsi zahodnobalkanski voditelji, ki jih je nato sprejel še predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Prišel je tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki se doma zaradi vala protestov in blokad, ki jih je sprožila lanska tragedije v Novem Sadu, sooča z največjo politično krizo v vladavini.
Ob prihodu v Bruselj je v odzivu na poročilo dejal, da bodo morali v Srbiji spremeniti naracijo o EU. Menil je, da je polarizacija dokaz demokracije. "Navedite mi državo, ki ni močno polarizirana. Ne le v EU, to se dogaja po celem svetu. Razlog pa so predvsem družbena omrežja," je dejal in obljubil, da se bo osredotočil na proevropsko retoriko.
