Evropski poslanci so danes sprejeli resolucijo o Srbiji. V njej nekaj dni pred obletnico tragedije v Novem Sadu, v kateri je umrlo 16 ljudi, obsojajo stopnjevanje polarizacije in represije režima. Parlament z resolucijo tudi podpira pravice srbskih študentov in državljanov do mirnega protesta in poziva k odgovornosti in demokratičnim reformam v državi. Resolucija je bila sprejeta s 457 glasovi za, 103 glasovi proti, 72 poslancev je bilo vzdržanih. Tisti, ki so glasovali za, menijo, da so srbske oblasti politično odgovorne za stopnjevanje represije, normalizacijo nasilja in oslabitev demokracije v državi.
Poslanci pozivajo k nujnim in nepristranskim preiskavam domnevnih zlorab protestnikov. Ob tem ostro obsojajo nezakonite aretacije in izgone državljanov EU, ki so podprli študente. Besedilo resolucije podpira evropsko integracijo Srbije, a le pod pogojem, da bo država kandidatka dosegla napredek na področju spoštovanja demokracije, vladavine prava in temeljnih človekovih pravic. Prav tako poziva k svobodnim in poštenim volitvam. Ključna točka pa je takojšnja napotitev misije EU v Srbijo, da bi ugotovili dejstva in ocenili razmere na terenu. Za je bilo osem poslancev iz Slovenije, glasoval ni le Milan Zver (EPP/SDS). Proti so glasovali poslanci iz skrajno desnih političnih skupin.
Poslanci so o razmerah v Srbiji razpravljali v torek na plenarni seji v Strasbourgu. Komisarka za širitev Marta Kos je poudarila, da lahko Srbija vstopi v EU le, če bo naredila konkretne korake k reformam in demokratičnim načelom: "Vrata EU so široko odprta. In tega, kar ponujamo mi, ne more ponuditi nihče drug." Da imajo v Srbiji problem, je pred tedni povedala tudi v intervjuju za Večer.
Na razpravi je govorilo tudi nekaj slovenskih evroposlancev. Tistih, ki so na razmere v Srbiji opozarjali že v preteklosti. Irena Joveva (Renew/Svoboda) je dejala, da mora EU podpirati tiste, ki branijo demokracijo, ne pa tistih, ki jo teptajo. Oblastnikom v Beogradu je sporočila, da naj pričakujejo sankcije za odgovorne. Vladimir Prebilič (Zeleni) meni, da lahko korupcijo in kriminal odpravijo le svobodne in poštene volitve. Dejal je, naj Evropski parlament v Srbijo nemudoma pošlje opazovalno misijo, in pozval k ustavitvi financiranja Srbije iz programa rast, če se "ne uveljavi delovanje medijskega regulatorja REM, preglednega volilnega imenika, svobode za vse politične zapornike ter konca ustrahovanja medijev". Da je režim Aleksandra Vučića pravosodje, institucije in medije ujel v mrežo strahu in korupcije, pa je poudaril Matjaž Nemec (S&D/SD), ki je tudi pozval k predčasnim svobodnim in poštenim volitvam, ker meni, da je to edini miren in demokratičen izhod iz trenutne krize.
Vladajoča Srbska napredna stranka (SNS), ki je - čeprav odloča o vsem - formalno sicer ne vodi več Vučić, je sicer pridružena članica Evropske ljudske stranke (EPP). Predsednik največje evropske stranke in skupine v parlamentu Manfred Weber je septembra, potem ko je Vučić zmerjal poslance Zelenih, ki so spremljali protest v Novem Sadu, in jim zagrozil s pregonom, dejal, da bodo izvedli nadzor nad SNS, saj da se zavedajo razmer v Srbiji.
Prejšnji teden je bila v sklopu balkanske turneje v Beogradu predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in na srečanju z Vučićem nekoliko zaostrila ton, češ da je prišel trenutek za konkretne korake proti članstvu, misleč na reforme na področju pravosodja oziroma vladavine prava, normalizacijo odnosov s Prištino in uskladitev z zunanjo politiko EU. Na vseh področjih ima Srbija težave, Bruselj pa najbolj moti, da Srbija zavrača uvedbo sankcij proti Rusiji.
Vučić poslance označil za lažnivce
Na resolucijo se je že odvzal predsednik Vučić. Dejal je, da je ni še v celoti prebral, ampak da se vidi, kdo v Evropskem parlamentu sovraži Srbijo. "Največ so se oglašali Hrvati, kar je v skladu z obarvano revolucijo. Resolucije so bile že ostrejše. Ljudje iz EPP so se potrudili, da je besedilo tokrat drugačno. Srkbi pa me, ko govorijo o uporabi zvočnega topa. To so patološki lažnivci. Tega nisem pričakoval."
To je prva resolucija o krizi v Srbiji, ki jo je od začetka protestov sprejel bruseljski parlament. Predstavniki srbske civilne družbe in parlamentarne opozicije so evropske institucije večkrat pozvali k ukrepanju proti oblasti. Nazadnje so tam bili septembra in zaradi represije pozvali k sankcijam za državni in policijski vrh Srbije.
