Priljubljeni, ikonični nemški trener Jürgen Klopp je po lanskem odhodu iz Liverpoola zaprl trenersko poglavje in - kot pravi sam - ne pogreša "ničesar, res ničesar". Po 25 letih letih "polnega plina" v trenerskem poslu je, tako je govoril v ekskluzivnem, obsežnem pogovoru za The Athletic, našel normalnost – šport, družina, vnuki, kino ... "V skoraj 25 letih sem bil dvakrat na poroki – ena je bila moja in druga pred dvema mesecema. V 25 letih sem bil štirikrat v kinu – vsi obiski so bili v zadnjih osmih tednih," razloži. Ko potrebuje dopust, si ga sedaj lahko vzame.
Kot trener se ne vidi več, čeprav vrat ne zapira, nikoli ne reci nikoli. Morda si danes 58-letnik premisli, ko bo star 65. Nogomet spremlja z distance in priznava, da treninge, ki jih opazuje, včasih zapusti tudi 20 minut pred koncem: "Ni nujno, da vidim še zadnjih 20 minut."
V Liverpoolu ima kultni status. Klub iz mesta Beatlesov je popeljal do prvega angleškega naslova po 30 letih, do lovorike v Ligi prvakov in še mnogih drugih trofej. A to je preteklost. Za The Athletic je opisal prehod v korporativni svet Red Bulla, kjer kot globalni vodja nogometa usmerja igro, razvoj trenerjev in prestopno strategijo v mreži klubov (RB Leipzig, Salzburg, Paris FC, New York Red Bulls, Red Bull Bragantino, Omiya Ardija; v Angliji kot manjšinski partner še Leeds United). Intervju, ki ga je vodil Adam Crafton, je nastal v centru NY Red Bulls v New Jerseyju pred mestnim derbijem z NY CFC.
"Nismo Liverpool ... ali včasih Manchester United"
Red Bullova identiteta po Kloppu temelji na energiji in razvoju – klubom iz skupine je bližje vloga posrednika, razvijalca talentov kot "končne destinacije". To se ujema z njegovo zgodovino graditelja ekip (tudi Liverpool je vrh dosegel z pametnim reinvestiranjem, denimo po prodaji Coutinha). V zadnjem prestopnem obdobju je bil bližje odločitvam v RB Leipzigu, ki je po slabi sezoni močno pomladil in predrugačil kader; Klopp je občasno igralcem tudi osebno telefoniral, da so se posli sklenili lažje. "Nismo Liverpool … ali včasih Manchester United. Mi razvijamo in gradimo," pravi.
V Nemčiji Red Bull (posebej RB Leipzig) ostaja simbol konflikta med modelom 50+1, v katerem imajo pomemben vpliv navijači, in povsem korporativnim, lastniškim konceptom v nogometu. Del navijačev ga je zaradi nove funkcije ostro kritiziral – transparent v Mainzu, kjer je začel trenersko pot, ga je spraševal, ali je "pozabil vse, kar smo ti pomagali postati?".
Klopp navijače razume in jim ne zameri. "Sem Nemec. Vem, kaj ljudje v Nemčiji mislijo o vpletenosti Red Bulla v nogomet... preprosto moraš sprejeti, da jaz počnem, kar hočem, dokler s tem nikogar ne prizadenem," je dejal. V Angliji je bilo sprejemanje njegove nove vloge, pravi, celo lažje – navijači Liverpoola so bili predvsem veseli, da ni prevzel drugega kluba.
Novi ritem: od avtoritete do "korporativnega postopka"
V trenerski karieri je bil navajen, da se stvari zgodijo hitro. V podjetniškem okolju Red Bulla pa drugače. Namesto frustracije govori o učenju: devet mesecev v novi vlogi mu je dalo več "kot pet let izkušenj". Ob ogledu novega trening centra NY Red Bulls je takoj predlagal dve spremembi, a poudarja, da noče biti "starec v sobi"; želi biti "klic v sili" za trenerje in športne direktorje ter kultivirati stabilnost in zaupanje, tudi pri neprijetnih odločitvah (denimo menjava trenerja pri Leipzigu).
O vztrajnem opozarjanju, da najboljši igrajo preveč tekem: "Karkoli rečem, lahko povem tudi svoji mikrovalovni pečici. Učinek je popolnoma enak."
O Arneju Slotu in "novem" Liverpoolu
Jürgen Klopp je poudaril, da je z nastopi Liverpoola po odhodu z Anfielda zadovoljen in da ima njegov nekdanji klub pod Arnejem Slotom prepoznaven podpis napadalnega nogometa. "Bil sem super zadovoljen z načinom, kako je Liverpool igral." Na Anfield se je vrnil enkrat, na zadnjo tekmo lanske sezone, kjer so redsi spet dvignil pokal za najboljše v Premier League. "Liverpool igra specifično – res, res dobro. Zelo napadalno usmerjeno. Morda pri tem sprejemajo nekaj tveganja izpostavljenosti, a to je pač ena od poti," razlaga. O aktualnih trendih je dodal, da je navdušen nad delom posameznih trenerjev (omenil je Andonija Iraolo in Oliverja Glasnerja), a zunaj Red Bullovega ekosistema ne želi nikomur "predpisovati", kako naj igra. Ni in ne želi biti "papež v nogometu."
Ponovil je občudovanje do Pepa Guardiole in njegove sposobnosti nenehnega osveževanja idej pri Manchester Cityju – tudi ko ekipa igra z manj žoge in taktično predrugači pristop. "City je na poti nazaj, malo spreminjajo stvari. Tudi trenerji to potrebujemo – nov pogled, da ostanemo sveži." V značilnem humorju je dodal še šalo o Guardiolinih veščinah golfa: "Pep je s starostjo še izboljšal svoj (golf) hendikep! Jaz nisem imel niti minute časa za golf – zato je on genij, jaz pa ne."
"Za najboljše ni počitka"
Ostaja oster kritik preobsežnih, prenatrpanih urnikov za nogometaše, ki igrajo v najtežjih ligah, obenem pa jim Fifa nalaga dodatna tekmovanja. Klubsko svetovno prvenstvo je že prej označil za "najslabšo idejo vseh časov" in tega mnenja ni spremenil.
"Na neki točki moramo poskrbeti za peščico ljudi, brez katerih te igre ne bi bilo: igralce. Za najboljše igralce na svetu ni več počitka," meni Klopp. Njegova frustracija z nogometnimi birokrati, ki ne upoštevajo dobrobiti igralcev, je očitna, zlasti ko razpravlja o predlogu 64-ekipnega Svetovnega prvenstva 2030: "Karkoli rečem, lahko povem tudi svoji mikrovalovni pečici. Učinek je popolnoma enak."
Klopp poziva k dialogu in predlaga, naj se klubi, FIFA in igralci dogovorijo o daljšem počitku, vsaj 8 tednov. Prepričan je, da igralce in trenerje izkoriščajo in da se nihče ne zavzame zanje. "Če o tem ne govoriš, zagotovo ne bodo nehali. Oni (FIFA) tako zelo uživajo v tem, da so vpleteni in imajo idejo, da preprosto pozabijo na igralce," sklene Klopp. Odpira tudi vprašanje, ali bi bili trenerji in igralci pripravljeni sprejeti manj denarja za boljše pogoje – sam bi o tem vsaj razpravljal.
