Ker načelnik Generalštaba Slovenske vojske (SV) Robert Glavaš, ki je na čelu vojske od leta 2020, odhaja v pokoj, bo minister za obrambo Borut Sajovic vladi predlagal novega kandidata za ta položaj. Na ministrstvu pojasnjujejo, da se bo to zgodilo še v tem mesecu. Postopek imenovanja načelnika Generalštaba SV opredeljuje 45. člen zakona o obrambi, ki med drugim določa, da načelnika generalštaba imenuje vlada na predlog ministra. "Imenuje in razrešuje se na formacijsko dolžnost brez interne in javne objave na podlagi službenih potreb, določenih s tem zakonom," še pravijo na MORS.
Kdo je lahko načelnik?
Kakšne pogoje mora izpolnjevati kandidat za načelnika GŠSV in kateri predpis jih sploh določa? Na MORS razložijo, da je v uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, in sicer v prilogi, kjer so določeni nazivi v Slovenski vojski, za kandidata za načelnika generalštaba določen pogoj minimalno 17 let delovnih izkušenj. Nadalje je v prilogi, ki obravnava vojaške položaje, določeno, da se formacijska dolžnost načelnika generalštaba lahko opravlja v nazivu I. ali II. stopnje: "Pogoji za zasedbo formacijske dolžnosti so navedeni v formaciji, in sicer: stopnja izobrazbe VII/2 in dostop do tajnih podatkov stopnje strogo tajno. Kandidati imajo zaključen generalštabni tečaj ali generalštabno šolanje ter ustrezno raven znanja angleškega jezika."
Ker gre torej za precej zahtevne pogoje, je razumljivo, da kandidatov, ki bi jih izpolnjevali, ni na pretek. Tako je trenutno na MORS in v Slovenski vojski po navedbah ministrstva poleg Glavaša še devet pripadnikov, ki imajo osebni generalski čin ali z osebnim činom brigadir opravljajo formacijsko dolžnost v činu generalmajor. Pogoje za povišanje v generalski čin trenutno izpolnjujejo štirje brigadirji, pri čemer po zakonu o obrambi generale in admirale povišuje predsednik republike na predlog ministra in po predhodnem soglasju vlade. To pomeni, da se bo morala vlada glede novega načelnika uskladiti tudi s predsednico republike in vrhovno poveljnico obrambnih sil Natašo Pirc Musar, če ne želi dodatnih zapletov tudi glede tega kadrovskega predloga.
Trije nekdanji poveljniki 72. brigade
Med brigadirji, ki bi prišli v poštev za najvišji položaj, najdemo namestnika načelnika GŠSV Uroša Paternusa. Gre za kariernega vojaka, ki se je leta 1997 zaposlil v Slovenski vojski kot diplomirani obramboslovec, kasneje je dosegel še naziv magistra obramboslovja, dodatno pa se je izobraževal tudi v ZDA, kjer je na U. S. Army War College dobil naziv magister strateških študij. Njegova poklicna pot pa ga je med drugim vodila od poveljnika voda v specialni brigadi Moris do poveljnika 72. brigade SV, ki je nastanjena v Mariboru, in naprej do namestnika poveljnika sil. Paternus je sodeloval tudi v misijah Slovenske vojske v Afganistanu in na Kosovu. Pogoje izpolnjuje tudi poveljnik sil Slovenske vojske Boštjan Močnik, ki se je v vojski zaposlil leta 1998 kot štipendist MORS in diplomant FDV, kasneje je opravil še magisterij iz obramboslovja. Tudi Močnik je sodeloval v misijah v Afganistanu in na Kosovu. V svoji karieri je bil med drugim poveljnik bojne skupine 72. brigade in poveljnik 1. brigade, v generalštabu pa je bil tudi načelnik oddelka za strateško planiranje in načelnik sektorja za razvoj zmogljivosti. Med primernimi kandidati je še poveljnik poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje Boštjan Baš, sicer univerzitetni diplomirani politolog z magisterijem znanosti iz menedžmenta neprofitnih organizacij. Tudi on je v preteklosti med drugim bil poveljnik 72. brigade, v tujini je sodeloval v misijah na Kosovu in v Bosni in Hercegovini.
Pričakuje se imenovanje v skladu z uveljavljeno prakso
Načelnik štaba Generalštaba Slovenske vojske Dean Groff, ki dela v Slovenski vojski od leta 1992, je prav tako med možnimi nasledniki Glavaša. Iz njegove uradne biografije izhaja, da je leta 2006 pridobil magisterij iz mednarodnih strateško-vojaških ved, leta 2007 pa še magisterij iz logistike. Kariero je začel kot poveljnik pehotnega voda, kasneje pa je med drugim bil poveljnik 17. bataljona vojaške policije, načelnik sektorja za vojaške zadeve na MORS in pomočnik načelnika GŠSV. Na misijah v tujini je bil poveljnik kontingentov Slovenske vojske v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Med kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, je še brigadir David Humar, ki je trenutno vojaški ataše na slovenskem veleposlaništvu v Rimu.
Za načelnika GŠSV bi bil sicer lahko predlagan vsak brigadir v Slovenski vojski, a je ustaljena praksa, da se za ta položaj imenuje brigadirja, ki že opravlja formacijsko dolžnost v činu generalmajor. Zato so zgoraj navedeni kandidati po mnenju poznavalcev razmer v slovenski vojski med najverjetnejšimi nasledniki Glavaša, seveda pa je končna odločitev v pristojnosti ministra, ki lahko na koncu ravna tudi v nasprotju s pričakovanji. Poleg omenjenih so v vojski še štirje vojaki, ki že imajo generalski čin, a je njihovo imenovanje manj verjetno. To sta nekdanja načelnika GŠSV Dobran Božič in Alenka Ermenc, vojaški predstavnik pri Natu in EU Roman Urbanč in nekdanji poveljnik sil SV Miha Škerbinc.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
