"Kakršenkoli uspeh bi bil, glede na kvaliteto, ki jo premorejo, res veliko presenečenje," so bile besede glavnega trenerja Kristijana Ladiča v pogovoru za Večer pred tekmo slovenskega rokometnega pokala, v katerem je mariborski Branik gostil prvoligaša iz Škofljice. Presenečenje je bilo resnično blizu, česar morda končni rezultat niti ne razkriva (32:37).
Mariborski rokometaši so v obračun s Škofljico, ki v prvi ligi trenutno zaseda predzadnje mesto, krenili odločno, brez občutka, da jim nasproti stoji zasedba, ki prvenstvene tekme igra dva nivoja višje od branikovcev. Že od uvodnih minut je bil med vratnicama razpoložen domači vratar Erik Štamic, ki je na zadnji prvenstveni tekmi ustavil kar 21 strelov. Na podlagi njegovih posredovanj se je domača zasedba večino prvega polčasa gibala okoli minimalnega vodstva. Gostje so sicer pobudo prevzeli tik pred odhodom na odmor, a je bil po uspešno izvedeni sedemmetrovki Jakoba Vala Moguja ob polčasu izid izenačen na 15.
Varovanci Kristijana Ladiča so dobro igro iz prvega dela na začetku drugega še nadgradili in z delnim izidom 5:1 pobegnili na štiri zadetke prednosti. Vse skupaj je iz protinapada za ponovno vodstvo začel Anže Kristan, čemur so sledili trije zadetki kapetana Jureta Hedla in eden krožnega napadalca Basrija Ganiuja. Prav Hedl je blestel in odigral kapetansko. Bil je ključen v mariborskem napadu, saj se je podpisal pod 14 zadetkov ob skoraj 90-odstotni realizaciji strelov.
V prvenstvu še brez spodrsljaja
Mariborski rokometaši igrajo v drugi državni rokometni ligi, ki je pri nas tretja po kakovosti. Po štirih odigranih krogih imajo v letošnji sezoni še zmeraj poln izkupiček, hkrati pa se lahko pohvalijo z najboljšim napadom v prvenstvu. Naslednja domača tekma bo v dvorani Lukna na sporedu 15. novembra, ko v goste prihajajo Radeče.
Izključeni kralj strelcev podžgal soigralce
Gostitelji so s priigrano prednostjo vstopili v zadnjo četrtino tekme, ko so dobili darilo, ki se je na koncu izkazalo le za navidezno. V treh minutah je namreč pri Škofljici prav toliko izključitev doletelo Malika Tatarja, kralja strelcev prve slovenske rokometne lige in do tistega trenutka najboljšega gostujočega posameznika, ki je nato v 50. minuti moral predčasno pod prho. Najprej je prisilno počival zaradi prekrška, ko se je po odsluženi kazni vrnil na parket, pa je spet pregrobo odreagiral v obrambi in bil nato zaradi svoje reakcije ob sodniški odločitvi deležen še dodatnih dveh minut sedenja na klopi.
Vendar se odhod Tatarja iz igre ni obrnil tako, kot se je pričakovalo. Branikovci so se kmalu zatem po dveh zapravljenih napadih šele prvič v drugem polčasu znašli v zaostanku. Iz nastale situacije se niso več rešili, vse skupaj je mogoče spominjalo celo na zadnjo tekmo minule sezone, ko jim je tretja tekma četrtfinalne serije spolzela iz rok v izdihljajih obračuna proti Šoštanju, ki se je kasneje prebil v 1.B-ligo.
A to, kljub porazu in izpadu iz tekmovanja, ni še ena izmed klavrnih zgodb mariborskega športa. Že res, da je mariborski rokometni klub še zmeraj daleč od tistih sanjskih dni, ko so se vijoličasti iz sezone v sezono borili za najvišja mesta, toda če je bila tekma proti Škofljici realen odraz, kako konkurenčna je lahko trenutna zasedba prvoligaškim klubom, potem vrnitev med najboljše morda ni več tako zelo daleč na obzorju. Morda se tako zdi le na prvi pogled.
