Poslanci so danes sprejeli zakonodajni sveženj za eno največjih reform pravosodja v zadnjem desetletju. Sodniški trojček - zakon o sodiščih, zakon o sodnikih in zakon o sodnem svetu - ter zakon o tožilstvu so dobili zadostno podporo. Vse tri sodne zakone je podprlo 53 poslancev, proti pa jih je bilo 26, tožilskega pa je podprlo 56 poslancev, proti jih je bilo 23.
S 1. januarjem 2027 se bo tako vzpostavil nov sistem sodne mreže - okrožje bo postala osnovna organizacijska raven sodišč na prvi stopnji. Dosedanja okrajna sodišča se bodo spremenila v zunanje enote okrožnih sodišč. Bistvenih sprememb v sodni mreži naj to ne bi prineslo, je ob sprejemanju zagotavljala pravosodna ministrica Andreja Katič (ta je na ministrskem stolčku včeraj sedela zadnji dan, potem ko je odstopila zaradi tragičnih dogodkov v Novem mestu konec oktobra letos). Okrajna sodišča naj bi ukinili zgolj tam, kjer sta okrajno in okrožno sodišče zdaj na isti lokaciji. Gre za deset sodišč. Zaradi le ene vrste sodišča na prvi stopnji se v novem zakonu o sodnikih uvaja le en naziv prvostopenjskega sodnika.
Z novelo zakona o sodnem svetu želijo, so razlagali na pravosodnem ministrstvu, povečati njegovo strokovnost in krepiti transparentnost njegovega delovanja ter povečati učinkovitost disciplinskih postopkov zoper sodnike. Zaradi spremembe sodniškega trojčka pa je treba poseči tudi v zakon o državnem tožilstvu. Ker okrajnih sodišč ne bo več, bodo lahko pred (vsemi) sodišči prve stopnje, ki bodo po novem okrožna sodišča, nastopali vsi državni tožilci oziroma državni tožilci kateregakoli naziva. Okrajnih tožilcev prav tako ne bo več, ampak bodo na prvi stopnji zgolj okrožni državni tožilci. Ministrica Katič je zatrjevala, da gre "za obsežno in premišljeno sistemsko prenovo zakonodaje, njen cilj pa je povečati učinkovitost, preglednost in organiziranost sodnega sistema".
Sprejemanje pravosodnega zakonodajnega svežnja je sicer spremljalo kar nekaj kritik zaradi številnih amandmajev, ki so bili vloženi v času sprejemanja zakonov. Še najostreje se je odzval sodni svet, ki je takšno sprejemanje zakonodaje označil za nepremišljeno, v nekaterih rešitvah zakona pa pred tretjim branjem prepoznal celo neustavnost.
