Sodni svet poziva vlado k ponovnemu premisleku o zakonodajnem paketu za reformo pravosodja. Kot je ponovila predsednica sodnega sveta Urška Kežmah, so bila zakonska besedila tako imenovanega sodniškega trojčka - zakona o sodnem svetu, zakona o sodiščih in zakona o sodnikih - v večletnih pogovorih usklajena, a da je pravosodno ministrstvo nato v parlament vložilo zakonska besedila, ki so bila v nasprotju z dogovorom spremenjena brez obrazložitve. Številni amandmaji, ki so jih minuli teden sprejeli po tridnevni seji odbora za pravosodje, pa so le še dodatno zakonodajni postopek naredili nepregleden, strokovno neustrezen in nevaren za pravno državo. V sprejetih dopolnilih vidijo neposredni poseg zakonodajne oblasti v delovanje sveta, ki je po ustavi samostojen in neodvisen organ, pristojen za kadrovska vprašanja v sodstvu.
Sodi svet je sicer že konec minulega tedna, po končani seji odbora, ocenil, da gre pri številnih dopolnilih na zakon o sodnem vetu za "neposredni udar zakonodajne oblasti na sodni svet", pomanjkanje širšega dialoga in strokovnega pristopa v povezavi z dopolnili, ki so bili vloženi na sami seji odbora za pravosodje, pa kaže na neodgovorno ravnanje.
Nenaklonjenost, nastrojenost
Kot je izpostavil član sodnega sveta Andrej Ekart, gre pri sprejetih dopolnilih za skupek zakonskih sprememb "v smeri nenaklonjenosti oziroma nastrojenosti do sodnega sveta." Ker za ustavne spremembe, ki bi se nanašale na sodni svet, aktualna vladajoča politika nima dovolj glasov, so se sodnega sveta lotili drugače, torej pri zakonodaji s področja sodne reforme, je prepričan. Niža se plača generalnemu sekretarju sodnega sveta, sodniki, ki so člani sodnega sveta, v tem času ne bodo mogli napredovati, zunanji člani sodnega sveta, teh je pet od enajstih, pa bodo zaradi določbe o nezdružljivosti s pridobitno dejavnostjo po novem lahko le še upokojeni odvetniki, notarji, profesorji prava, je Ekart nanizal nekaj spornih točk.
Zakonodajni sveženj za prenovo pravosodja med drugim predvideva ukinitev okrajnih sodišč in uvedbo enovitega sodnika na prvi stopnji. Sodni svet uvedbo enovitega sodnika prve stopnje podpira, ne podpira pa ukinitve okrajnih sodišč, kot to predvideva predlog zakon o sodiščih, je poudaril Ekart. Predlagano preoblikovanje v zunanje oddelke okrožnih sodišč bi brez jasne določitve krajevnih in stvarnih pristojnosti namreč pomenilo nepredvidljivost in zmanjšanje pravne varnosti za stranke postopkov, opozarjajo.
Sodni svet zato poziva vlado k ponovnemu premisleku o nadaljnji obravnavi celotnega zakonodajnega paketa in da zagotovi, da bodo vse rešitve sprejete na podlagi strokovnega soglasja, ob spoštovanju ustavnega reda in evropskih priporočil. Če bodo predlagane spremembe sprejete tako, kot so načrtovane zdaj, pa ne izključujejo, da bodo zakonodajni sveženj za reformo pravosodja izpodbijali na ustavnem sodišču. "Edina možnost, ki jo imamo, če ostanejo ta dopolnila, je odhod na ustavno sodišče in izpodbijanje ustavnosti zakona pred ustavnim sodiščem," je poudarila predsednica sodnega sveta Urška Kežmah. Kot je pojasnila, je sodni svet o dogajanju obvestil evropski svet sodnih svetov in Evropsko komisijo.
Sodniško društvo: Naj se preteklost ne ponovi
"Ker smo bili prezrti pri sprejemanju končnih rešitev, smo postavljeni v položaj, ko bomo morali o tem obvestiti svoje kolege v Evropskem in Mednarodnem združenju sodnikov," pa so sporočili iz Slovenskega sodniškega društva. Društvo namreč ni bilo vključeno v zakonodajni proces oziroma oblikovanje končnih rešitev sodniške zakonodaje. "Če bo DZ sprejel zakonodajo, ki lahko pomeni poseg v sodniško neodvisnost, bo društvo razpravljalo o vložitvi pobude za oceno ustavnosti," so napovedali. Posvarili so, da so pretekle nepremišljene reforme pri preoblikovanju sodniške zakonodaje vplivale ne sistemske težave pri zagotavljanju sojenja v razumnem roku zaradi neoptimalne reorganizacije. "Ne želimo si, da bi se preteklost ponovila," so zapisali.
Menijo, da so določene predlagane rešitve brez ustreznih predhodnih analiz v medsebojnem nasprotju in nedorečene. Še zlasti nasprotujejo predlogom zakonov v delih, ki lahko pomenijo poseg v sodniško neodvisnost. "Ocenjujemo, da je še čas, da se v skupni razpravi in dialogu najde ustavno skladne rešitve," so navedli. Pri tem so dodali, da si želijo učinkovitega in neodvisnega sodstva.
Grgurevič: nihče ne posega v njihovo ustavno pravico, Logar: zvoniti morajo alarmi
Poslanka Svobode Lena Grgurevič, ki je sicer predsednica odbora za pravosodje, je izjavo sodnega sveta, da so sprejeta dopolnila neposredni udar zakonodajne oblasti na sodni svet, označila za nedopustno, saj da gre za uskladitev zakona o sodnem svetu z evropskimi standardi in merili. "Nad odločitvami sodnega sveta pač ne sme biti zgolj modro nebo," je dodala. "Sodni svet se očitno krčevito upira zakonskim določbam, ki bi mu predpisovale izbiro najkakovostnejših kandidatov v postopkih za sodniške funkcije," pravi Grgurevič. Dodala je, da nihče ne posega v njihovo ustavno pravico do kadrovika v sodstvu. "To je nesmisel in zavajanje javnosti, kar je za organ s takšnimi pooblastili ter močjo izjemno zaskrbljujoče," je še poudarila.
Dopolnila je med drugim podprla tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. "Po informacijah, ki so predsednici DZ na voljo, bodo pripombe smiselno upoštevane v nadaljnjem postopku obravnave zakonov," so za STA sporočili iz predsedničinega kabineta.
Ostro pa se je odzval vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev iz vrst Demokratov Anže Logar, ki meni, da gre za popolnoma neprimeren način spreminjanja sodne zakonodaje. "Ko sodni svet reče, da gre za neposreden udar vladajoče politike na neodvisnost organa, ko pravi, da vladna večina postopa nevarno za pravno državo, morajo zazvoniti vsi alarmi. Še posebej, ko to vlada počne eni neodvisni instituciji za drugo, ker pač ni zadovoljna z njihovimi odločitvami," je zapisal. Demokrati zato pozivajo ministrico za pravosodje Andrejo Katič k ponovnemu premisleku in uskladitvi sprememb s sodnim svetom.
