"Zahvaljujemo se vam, da ste z odločitvijo za izgradnjo sončne elektrarne pomembno prispevali k trajnostnemu razvoju in povečanju lastne energetske neodvisnosti," se glasi začetek dopisa, ki ga je prejšnji teden prejel odjemalec Energije plus iz Maribora. Na tej točki pa se vljudnostna vsebina dopisa tudi zaključi, saj je bil z njim seznanjen, da bo z novim letom cena za odkup morebitnih viškov električne energije, proizvedene v sistemu net meteringa, znašala 0 evrov za megavatno uro: "To pomeni, da ne bo več izplačil za viške električne energije." Če se odjemalci z navedeno spremembo pogoja odkupov ne strinjajo, lahko odstopijo od pogodbe o dobavi električne energije. Gre za še eno od nedavnih potez domačih dobaviteljev električne energije, v kateri se odraža problematika, na katero že dlje časa opozarjajo, da je sistem net meteringa zanje postal finančno nevzdržen. Vlada Roberta Goloba se je v zadnjem predlogu novele Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki ga je že poslala v obravnavo državnemu zboru, kljub predhodnim pomislekom odločila, da bo pomagala dobaviteljem v nastali situaciji, hkrati želi zaščititi gospodinjstva, ki so vlagala v zelene tehnologije. Zakaj?
Pomemben prispevek net-meteringašev
Kot ugotavljajo v predlogu novele zakona, je bil net metering učinkovit ukrep za spodbujanje investicij v obnovljive vire energije (OVE), saj se je vanj vključilo okoli 70 tisoč uporabnikov. A ravno veliko število uporabnikov in spremenjene razmere na trgu dobaviteljem v zadnjem času povzročajo visoke stroške, ki nastajajo zaradi vedno večje razlike med cenami elektrike v času visoke proizvodnje fotovoltaike, torej podnevi in poleti, in v času visokega odjema odjemalcev z letnim netiranjem - zvečer in pozimi: "Poenostavljeno povedano, energija, proizvedena v fotonapetostnih napravah, ima v sončnih dnevih vedno manjšo vrednost, saj je teh naprav vedno več, medtem ko je vrednost energije, ki jo morajo dobavitelji zagotoviti za dobavo tem odjemalcem, ko sonce ne sije, vedno večja." Posledično sistem net meteringa, pri katerem se na letni ravni kompenzirata količini električne energije oddane v omrežje in prevzete iz omrežja, ni več vzdržen.
Net metering je bil uveden leta 2016 z namenom spodbujanja povečanja deleža OVE. Od konca leta 2024 ni več možnosti za vključitev novih uporabnikov, že sklenjene pogodbe pa ostajajo v veljavi. Predlagatelji še poudarjajo, da so odjemalci v sistemu net meteringa pomembno prispevali k temu, da je Slovenija dosegla zavezujoče cilje EU glede deleža OVE, in sicer je v letu 2023 Slovenija dosegla 25-odstotni delež OVE v končni porabi energije, s čimer se je izognila dodatnim finančnim obremenitvam. Zaradi tega ne bi smeli nositi bremena dobaviteljev, ki izhajajo iz spremenjenih razmer na trgu, še menijo. Po izračunih predlagateljev so imeli dobavitelji v lanskem letu zaradi net meteringa 21 milijonov evrov stroškov, ti pa bi lahko v prihodnjih letih narasli na 40 milijonov evrov. Povračila dobaviteljem bi izplačevali za obdobje od 1. marca letos, ko se je končala vladna regulacija cen elektrike. Vlada želi doseči, da bi dobavitelji sistem net meteringa izvajali še vsaj do konca leta 2030, čeprav ga tudi druge evropske države postopoma ukinjajo.
Kako bi jim vlada pomagala?
Predlog novele zakona med drugim določa, da dobavitelj električne energije gospodinjskim odjemalcem, ki so vključeni v sistem samooskrbe skladno z energetskim zakonom in uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ne sme zaračunati stroškov, ki so posledica razlik v ceni v omrežje oddane in iz omrežja prevzete električne energije. Dobavitelj prav tako ne bo smel enostransko odstopiti od pogodb o samooskrbi ter prenehati z dobavo tej skupini odjemalcev, razen v primeru kršitev teh pogodb s strani odjemalca. Poleg tega dobavitelj ne bo smel odkloniti sklenitve pogodbe o samooskrbi z novimi odjemalci, ki so po zakonu upravičeni do samooskrbe. Vendar zakon tudi določa, da bodo dobavitelji upravičeni do finančnega nadomestila za pokrivanje stroškov, ki mu bodo nastali s prevzemom strank v sistemu net meteringa. V predlogu novele je še določeno, da bo vlada z uredbo predpisala način določitve nadomestila za dobavitelje in metodologijo za njegov izračun: "Glede na to, da je namen sistema samooskrbe spodbujanje povečanja deleža OVE, je primerno, da se tudi mehanizem nadomesti, ki je ključen za ohranitev obstoja tega ukrepa, financira iz sredstev za zagotavljanje podpor proizvodnji energije iz OVE/SPTE, katerih primarni namen je spodbujanje OVE ukrepov." Kar torej pomeni, da bi stroške, ki jih imajo dobavitelji z net-meteringaši, preko prispevka za OVE/SPTE pomagala pokrivati vsa gospodinjstva, tudi tista, ki nimajo sončnih elektrarn. Na tej točki pa je možno pričakovati, da bo predlog deležen političnih polemik.
Prispevek za OVE se bo obračunaval drugače
Predlog zakona predvideva tudi spremembo podlage za plačevanje prispevka za OVE, ki se bo po novem obračunaval na podlagi dejanske porabe energije in ne več na podlagi dogovorjene obračunske moči. Predlog zakona predvideva tudi nadaljevanje oprostitve prispevka za OVE za energetsko intenzivna podjetja po preteku obstoječe sheme oprostitev konec letošnjega leta.
Levica: Predlog neusklajen
"Čeprav zakon prinaša nekatere dobre rešitve, v poslanski skupini Levica ne podpiramo rešitve, po kateri bi se stroški dobaviteljev do lastnikov sončnih elektrarn v shemi net meteringa krili iz javnih sredstev. To smo problematizirali tudi tekom koalicijskih usklajevanj," pravijo v koalicijski Levici. Kot poudarjajo, zeleni prehod terja tudi solidarno prenašanje bremen. "To, da država subvencionira shemo, ki je bila ukinjena, medtem ko se številni še vedno spopadajo z energetsko revščino, se nam ne zdi sprejemljivo. Zakon je zato za nas na tej točki ostal neusklajen."
Na drugi strani bodo Socialni demokrati predlog zakona podprli: "Verjamemo, da bo sprejetje zakona vplivalo tudi na nižje cene električne energije za vse tiste kupce, ki sončnih elektrarn nimajo, saj bomo dobavitelje s predmetnim zakonom pomembno razbremenili." V SD sicer menijo, da nikakor ne gre za optimalno zakonsko rešitev, a da je ta boljša od obstoječega stanja: "V primeru nesprejetja zakona smo lahko priča posledicam, kot je odpoved pogodb vsem gospodinjstvom v sistemu letnih neto meritev. Posledično bi tako veliko lastnikov sončnih elektrarn ostalo samo s posojili, ki so jih najeli za ta namen, od elektrarn pa ne bi imeli nobenih koristi. Slovenija pa bi verjetno spet morala plačevati 'odpustke' za nedoseganje ciljev države na področju obnovljivih virov energije." Pri tem še poudarjajo, da investitorji v sončne elektrarne niso krivi za nastalo situacijo: "Vsekakor menimo, da ukrep ne sme postaviti v bolje ali slabše stanje nobenega odjemalca, čemur smo priča danes, ko se izgube iz letnih neto meritev prenašajo na tiste, ki sončnih elektrarn nimajo. Zato tudi menimo, da je ustrezno, da se zakon sprejme z veljavnostjo do leta 2030, ko bo večina posojil za sončne elektrarne odplačanih."
Kje bodo sončne elektrarne obvezne?
V skladu z zakonom bodo morale biti vse novozgrajene stavbe načrtovane tako, da se optimizira njihov potencial za proizvodnjo energije iz sonca na podlagi sončnega obsevanja lokacije, kar bo omogočilo naknadno stroškovno učinkovito namestitev sončnih elektrarn. Namestitev sončnih elektrarn pa bo obvezna na novih javnih stavbah v lasti javnih organov in novih nestanovanjskih stavbah z uporabno tlorisno površino, večjo od 250 kvadratnih metrov.
Na obstoječih nestanovanjskih stavbah z uporabno tlorisno površino, večjo od 500 kvadratnih metrov, bo obvezna namestitev naprave za sončno energijo v primeru večje prenove stavbe ali izvedbe ukrepa, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, dela na strehi ali namestitve tehničnega stavbnega sistema. Prav tako bo obvezna namestitev sončne elektrarne na novih stanovanjskih stavbah. Tudi na novih pokritih in utrjenih parkiriščih, katerih tlorisna površina znaša tisoč kvadratnih metrov ali več, ter na novih pokritih parkiriščih neposredno ob stavbi bo obvezna namestitev sončnih elektrarn.
Za postavitev sončne elektrarne in njeno obratovanje bo odgovoren lastnik objekta, ki pa lahko to obveznost prenese tudi na drugo osebo. Zakon določa tudi izjeme, v katerih sončna elektrarna ne bo obvezna, recimo v primerih, ko postavitev ni izvedljiva zaradi lege ali osončenosti objekta, lastninsko-pravnih razmerij, možnosti priklopa na elektroenergetsko omrežje, zahtev varovanja kulturne dediščine ali drugih navedenih razlogov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
