"Cilj, ki ga zasledujemo, je jasen - podnebna nevtralnost do sredine stoletja. Tudi če bo pot do tja občasno prekinjena s političnimi turbulencami, z dvomi, s poskusi spodkopavanja sprejetih usmeritev, cilj ostaja in prav zato je ključnega pomena, da se na to pot odpravimo zdaj in da na njej vztrajamo," je v uvodu v letošnjo Večerovo energetsko konferenco Zelena transformacija poudaril Andrej Gnezda, generalni direktor direktorata za podnebne politike na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Z vidika države to po njegovih besedah pomeni predvsem dvoje - po eni strani zagotavljanje stabilnega in predvidljivega okolja za naložbe, na drugi strani pa mora tudi podpreti vse deležnike v tem prehodu, od podjetij in raziskovalcev do posameznikov in lokalnih skupnosti. To je bilo tudi temeljno vodilo pri pripravi podnebnega zakona, pravi, ki pa je bil v zadnjem trenutku umaknjen iz zakonodajnega postopka. Z zmanjšanjem odvisnosti od fosilnih virov energije bo Slovenija krepila svojo energetsko varnost in odpornost, poudarja Gnezda: "Samo v letu 2024 smo za uvoz fosilnih virov energije v Sloveniji namenili skoraj štiri milijarde evrov, to je cena odvisnosti." Vprašanje ni več, ali se bomo razogljičili, temveč ali bomo izkoristili priložnosti, ki jih ta proces ponuja, še pravi Gnezda.  

Brez subvencij ne bo šlo 

Na pot zelenega prehoda so se podali tudi v zavodu Poslovno-proizvodna cona Tezno, predvsem s postavljanjem sončnih elektrarn, kar pa po besedah direktorja Aleša Osrajnika ne bi bilo izvedljivo brez podpornih shem - subvencij: "To v gospodarstvu in tudi pri fizičnih osebah vidim kot prvi korak, ki ga je treba zagotoviti, ker se moramo zavedati, kaj želimo s tem nadomestiti." Gre namreč za poskuse, da bi nadomestili energetske vire, ki so se skozi neke ekonomske modele in tehnične izboljšave razvijali več kot 50 let, pri čemer negativne spodbude v obliki višanja različnih dajatev doslej niso bile dovolj, da bi se v zadostni meri odmaknili od uporabe fosilnih goriv, opozarja Osrajnik. Zato so po njegovem mnenju potrebne tudi subvencije, da se na drugi strani začne postavljati sončne elektrarne. 

Sami imajo po njegovih navedbah postavljenih že za 5,6 megavata sončnih elektrarn in letno proizvedejo približno šest gigavatnih ur električne energije: "Kar je velika pomoč pri zagotavljanju konkurenčnih prednostnih podjetij, ki delujejo na področju zaključenega gospodarskega kompleksa proizvodne cone Tezno." S sončnimi elektrarnami lahko proizvedejo elektriko za približno 25 odstotkov potreb po električni energiji, ki jo imajo podjetja v PPC Tezno, a izkoristijo je lahko samo za 20 odstotkov, zato si prizadevajo, da bi lahko obdržali še omenjenih pet odstotkov viškov elektrike, ki se proizvede čez vikend. To skušajo narediti s hranilniki različnih oblik, a iščejo tudi druge rešitve, med drugim so skušali ustanoviti energetsko skupnost, a pri tem niso bili uspešni. Poiskali so namreč partnerja, ki ima potrebe takrat, ko sami proizvajajo viške, da bi z njim ustanovili energetsko skupnost. V projekt so pritegnili tudi Elektro Maribor kot distributerja. "Ko smo imeli cel projekt zložen, smo potrkali na vrata Agencije za energijo, da bi nam povedala, po kateri poti moramo iti, da ne naredimo kakšne napake. Tam so nas razočarali, povedali so, da elektrarne, ki so bile zgrajene z vstopom v neko podporno shemo, ne morejo sodelovati v energetski skupnosti."  

Kako do denarja za zelene naložbe? 

Ključno vprašanje, ki se ob izvajanju ukrepov zelenega prehoda pojavlja tako na ravni gospodinjstev kot v gospodarstvu, je, kje dobiti denar za financiranje projektov zelenih naložb. Ena od možnosti je izdaja tako imenovanih zelenih obveznic. Glede tega Gašper Jež iz SID banke poudarja, da skušajo pri tem predvsem gledati na to, kaj v Sloveniji manjka na tem področju: "Manjka nekdo, ki bo podjetjem pa tudi bankam in drugim inštitucijam, v kolikor se odločijo za izdajo zelene obveznice, zagotovil ustrezno povpraševanje po tej obveznici." Pravi, da se sami v zadnjem času bolj osredotočajo na odkupovanje obveznic in se nato v primeru presežnega povpraševanja tudi temu ustrezno umikajo s trga: "Torej delujemo kot nek regulator trga in s tem zagotavljamo varno okolje, da lahko potem na primer NLB, ki pomaga podjetjem pri izdaji obveznice, ustrezno svetuje in tudi zagotovi uspešno izdajo obveznice."  

Pri tem Petra Levec iz NLB v zvezi z najbolj pogostimi nameni zelenih investicij pojasnjuje, da v banki opažajo, da se v zadnjih letih največ vlaga v obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost in trajnostno mobilnost, torej v sončne elektrarne, toplotne črpalke, energetsko sanacijo stavb, pa tudi v nakup električnih avtomobilov in polnilnic zanje. Konkretni premiki pa se po njenih besedah dogajajo tako na področju pravnih oseb kot tudi posameznikov. Samo lani so namenili več kot 300 milijonov evrov za nove zelene projekte.  

Zeleni prehod predstavlja tudi veliko priložnost za domače gospodarstvo. Direktor podjetja Lunos Uroš Fonovič pri tem poudarja, da je trend trajnosti vedno bolj razumljen kot nekaj, kar je vsem v prid, zato tudi vedno več kupcev išče rešitve, s katerimi si želijo zagotoviti večje bivanjsko udobje v stanovanjih, hišah in poslovnih prostorih. Pri tem je še veliko neizkoriščenega potenciala, saj je danes po besedah Fonoviča v Sloveniji zgolj okoli 15 odstotkov objektov ustreznih z vidika trajnosti, kar, kot razlaga, pomeni, da imajo poleg energetsko učinkovitih sistemov vgrajene še prezračevalne sisteme. 

Varna oskrba z elektriko bo vedno pomembnejša 

Omenjeni procesi pa prinašajo tudi spremenjeno vlogo distribucije električne energije, pri čemer odjemalci hkrati postajajo proizvajalci, kar je po mnenju direktorice Združenja slovenske fotovoltaike Nine Hojnik pomembno tudi z vidika zagotavljanja varne oskrbe. Pri tem izpostavlja nedavni električni mrk v Španiji: "Zavedati se moramo, da bo tega več in da si samozadostnost lahko zagotovimo z razpršenimi viri energije, za katere pa naš elektroenergetski sistem ni bil zgrajen." Kot pravi, se je v sektorju obnovljivih virov razširil strah, da bo obramba pobrala vsa sredstva, a sama meni, da je tudi vzpostavitev razpršenih proizvodnih virov na nek način obrambna strategija: "Lahko obrnemo ploščo in razmišljamo drugače in na evropski ravni se ta debata že začenja, kar me zelo veseli."