Spoštovana ministrica Mateja Čalušić,
podpisane organizacije smo zaskrbljene zaradi kritično nizke stopnje samooskrbnosti Slovenije pri zelenjavi, sadju in krompirju, več kot 80 odstotkov hrane na naših policah je uvožene. Podnebni in geopolitični pretresi bodo pridelavo hrane v Sloveniji v prihodnje še dodatno ogrozili in še povečali našo prehransko odvisnost od svetovnega živilskega trga. Zato vas pozivamo k sistemskim spremembam, ki bodo vzpostavile podlago za porabo javnih sredstev za bolj trajnostno naravnano državno promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, ki bo skladna s prehranskimi smernicami in bo prispevala k javnemu zdravju, povečanju samooskrbe v Sloveniji na skrb vzbujajočih področjih zelenjave, sadja in krompirja ter spodbudila pridelavo zdrave, ekološke hrane.
Trenutno imamo v Sloveniji škodljiv sistem državne promocije živil. Veljavni Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov namreč daje podlago za sektorsko neuravnoteženo promocijo, kjer sta sektorja z najvišjo stopnjo samooskrbe (meso in mleko), ki tudi povzročata največ kmetijskih emisij toplogrednih plinov in drugih škodljivih vplivov na okolje, paradoksalno deležna največ promocije. V letu 2025 je bila predvidena višina sredstev iz sektorjev in proračuna za promocijo mesa in mleka 958.200 evrov, za sektor sadja le 150.000 evrov, sektor zelenjave pa sploh ni vključen v sistem promocije. Pri tem je stopnja samooskrbnosti Slovenije pri zelenjavi, sadju in krompirju kritično nizka, prebivalci Slovenije pa uživamo pretirane količine mesa in mesnih izdelkov, ki predstavljajo resno grožnjo javnemu zdravju. Zadnja nacionalna prehranska raziskava je razkrila, da kar 90 odstotkov odraslih presega priporočila glede dnevnega vnosa mesa, le 5 odstotkov pa jih dosega priporočen vnos zelenjave, posledično je pri večini prebivalcev bistveno prenizek tudi vnos prehranskih vlaknin. Podobno skrb vzbujajoči so tudi podatki za otroke oziroma mladostnike.
Ob zaostrovanju okoljske krize in porastu s prehrano povezanih bolezni je nesprejemljivo, da še vedno dopuščamo in celo z javnimi sredstvi podpiramo promocijo hrane, ki dokazano škoduje zdravju ljudi in okolja.
Oglaševanje ima ključno vlogo pri tem, kakšno hrano kupujemo in jemo, pri tem pa v našem prostoru prevladuje oglaševanje hrane, ki je škodljiva zdravju ljudi in okolja. Nedavno objavljeno poročilo komisije EAT-Lancet, mednarodne skupine strokovnjakov s področij prehrane, zdravja, podnebja, kmetijstva, gospodarstva in družbenih ved, opozarja, da brez preobrazbe v trajnostni prehranski sistem ne moremo preprečiti katastrofalnih podnebnih sprememb in ohraniti stabilnih pogojev za življenje na Zemlji, prav tako ne ublažiti zdravstvene krize. Poziva k prehodu na prehrano, v kateri prevladuje raznolika polnovredna hrana rastlinskega izvora (zelenjava, sadje, stročnice in žita), in k zmanjšanju potrošnje hrane živalskega izvora.
Slabo je, da nas večina oglaševanja, ki smo mu izpostavljeni, nagovarja k nezmerni potrošnji nezdrave hrane z veliko vsebnostjo živil živalskega izvora in visoko predelane hrane. Nesprejemljivo pa je, da v tem sodeluje tudi država s svojo kampanjo Naša super hrana, ki bi morala biti največji zgled. Sredstva zanjo so res majhna v primerjavi s sredstvi za oglaševanje hrane drugih akterjev, na primer trgovcev in živilskopredelovalne industrije, a ta kampanja je zelo prepoznavna, in ker za njo stoji MKGP, je v očeh ljudi bolj zaupanja vredna. Pregledne študije in metaanalize kažejo, da izpostavljenost prehranskim dražljajem, med katere sodijo tudi oglaševalska sporočila, predstavlja pomembno determinanto prehranskega vedenja. Takšni dražljaji povečajo verjetnost izbire oglaševanih živil ter kratkoročno povečajo njihov dejanski vnos. To potrjuje, da oglaševanje ne deluje zgolj kot pasivna informacija, temveč kot vedenjsko učinkovita spodbuda, ki lahko krepi škodljive prehranske vzorce ali pa – če je ustrezno usmerjeno – podpira javnozdravstvene cilje. Povečana izpostavljenost sporočilom, ki promovirajo sadje in zelenjavo, bi tako preko istega mehanizma lahko prispevala k večji pogostosti zdravju koristnih izbir v populaciji. Zato je odgovornost Ministrstva še toliko večja.
Oktobra letos je v soorganizaciji Umanotere in Zveze potrošnikov Slovenije potekal posvet Kako bomo ustavili promocijo škodljive hrane? Med udeleženci posveta - tudi predstavniki relevantnih zavodov, interesnih združenj in ministrstev s področij kmetijstva in prehrane, zdravja ter šolstva, predstavniki oglaševalcev in oglaševalskih agencij, civilnodružbenih in raziskovalnih organizacij ter medijev - jih je skoraj 60 odstotkov na vprašanje, kaj jih najbolj jezi pri oglaševanju škodljive hrane, izbralo prav to, da "plačujemo oglaševanje zdravju in okolju škodljive hrane tudi z javnim denarjem". Osrednja govorka posveta Nicola Wilks, soustanoviteljica mreže Adfree Cities, je v številnih medijih predstavila primere odgovorne regulacije oglaševanja iz tujine.
Zdravje in okolje sta javni dobrini, ki ju je država dolžna varovati skozi odgovorno upravljanje javnih sredstev. To pomeni, da morajo javna sredstva spodbujati samo prehrano in prakse, ki so skladne z javnozdravstvenimi in podnebnimi cilji ter s prehranskimi smernicami. Zato vas pozivamo, da MKGP nemudoma pristopi k potrebni spremembi zadevne zakonodaje, tako da bo bodoča državna promocija usmerjena v samooskrbno "podhranjena" sektorja zelenjave in sadja ter v ekološko kmetijstvo. S tem bo država pozitivno vplivala na zdravje ljudi, prispevala k zmanjšanju škodljivih vplivov na okolje, naravo in podnebje, obenem pa povečala samooskrbo, ki je ena glavnih strateških usmeritev države.
Gaja Brecelj, Umanotera, v imenu sopodpisanih organizacij: Umanotera, Zveza potrošnikov Slovenije, Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije, PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, ZAVOD KNOF SO.P., UMMI, Zavod za izobraževanje Koper, Focus, Društvo Knjižnica Reči, Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni, Vitra Cerknica, Greenpeace v Sloveniji, Društvo, Slovenska filantropija, Inštitut za zdravje in okolje, Kulturno izobraževalno društvo PiNA, Društvo Ekologi brez meja, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, Zavod Svibna, regijski zavod za ohranjanje in trajnostni razvoj podeželja, Zveza za živali, Društvo AETP, Zveza biodinamikov Slovenije
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
