Sredi oktobra je začela veljati novela zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki je odpravila obvezno članstvo pravnih oseb. Tisti, ki ne želijo biti več člani zbornice, so morali do konca novembra podati izstopno izjavo. To so pravočasno storile 1003 pravne osebe, ki jim bo članstvo prenehalo 31. decembra 2025, prostovoljno pa jih bo v zbornico poslej včlanjenih okoli 700.
Seznama pravnih oseb, ki so iz članstva izstopile na KGZS, še nimajo, saj je se je rok za izstop pred kratkim šele iztekel. Do zdaj je bilo v KGZS včlanjenih 1719 pravnih oseb, ki so jim za leto 2024 skupaj odmerili 293.170 evrov zborničnega prispevka oziroma članarine. Pravne osebe so razdeljene v več skupin. V prvi so tiste, ki so bile obvezne članice zbornice zaradi kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti. V drugi skupini so pravne osebe, ki so bile obvezne članice KGZS zaradi lastništva zemljišč, članarino pa so jim odmerjali na podlagi katastrskega dohodka (v to skupino sodijo tudi verske skupnosti, največ župnij). Tretjo skupino so sestavljale pravne osebe, ki so bile v KGZS včlanjene prostovoljno, a takih ni bilo veliko.
Nekatera podjetja so letno plačevala več tisoč evrov
Kristjan Magdič, direktor podjetja Paradajz, nam je povedal, da ostajajo član zbornice. "Po novem bo podjetje letno plačalo 250 evrov, do zdaj pa smo mi za dve podjetji, ki ju imamo, skupaj plačevali 9000 evrov. Če bi moral še naprej plačevati tako visok znesek, ne bi bil več član, za 500 evrov na leto pa smo pripravljeni ostati," je povedal. Zraven ukinitve obveznega članstva se je namreč spremenil tudi način financiranja. Prej so članarino določali glede na parametre, kot so amortizacija, plače, dejavnost in obseg kmetijske dejavnosti. Pri večjih podjetjih, kot je Paradajz z obsežnejšo pridelavo, je to lahko pomenilo tudi več tisoč evrov.
Magdič je bil že v preteklosti večkrat kritičen do storitev, ki jih KGZS ponuja podjetjem glede na ceno, ki jo za to plačujejo. "Zdaj ko je članarina nižja, nimam več pripomb, prej pa se mi je res zdelo nesmiselno. Za naše potrebe kmetijski svetovalci zbornice enostavno niso primerni. Če želiš biti najboljši, moraš znanje iskati globalno in ti KGZS ne more pomagati. Za tiste, ki imajo manjšo kmetijo s petimi različnih poljščinami, pa je potem ta svetovalna služba primerna," je še pojasnil in dodal, da sicer storitve KGZS podjetje koristi pri oddaji zbirnih vlog in pripravi namakalnih načrtov, vendar so to storitve, ki so plačljive in niso del, ki bi bil pokrit s članarino.
Tudi v Skupini Panvita so za članarino v vseh podjetjih do zdaj letno plačevali krepko čez 10.000 evrov, zato podpirajo ukinitev obveznega članstva. "Mi smo bili do zdaj člani s šestimi ali sedmimi podjetji. Zdaj smo se odločili, da bomo člani le še z našim osnovnim podjetjem, to je Panvita, d.o.o.," je povedal direktor hčerinske družbe Panvita Kmetijstvo Branko Virag. "Zneski, ki smo jih do zdaj plačevali KGZS, so bili absolutno previsoki, glede na to, kaj smo v zameno podjetja dobila. Nekega pozitivnega efekta ni bilo, k večjemu večkrat obratno," nadaljuje in dodaja, da je odločitev, da z enim podjetjem v zbornici ostajajo, začasna. "Videli bomo, če se bo vendar kaj spremenilo v delovanju zbornice in bomo lahko aktivno sodelovali pri tem. Če bomo videli, da se naše smeri razvoja slovenskega kmetijstva ne bodo upoštevale, pa bomo odstopili," je še pojasnil.
Zaradi spremembe manj prihodkov za zbornico
Zaradi izstopa pravnih oseb iz KGZS je vodstvo po najbolj črnem scenariju napovedovalo znižanje prihodkov v višini 250.000 evrov na leto, vendar za zdaj kaže, da bo ta izpad nižji. Vseeno se vodstvu zdi obvladljiv in bodo izpad prenesli z reorganizacijo. Spremenila pa se bo tudi sestava sveta zbornice, ki je njen najvišji organ. V njem je 54 voljenih svetnikov, od tega trinajst predstavnikov pravnih oseb. S prenehanjem članstva pravne osebe v KGZS bo prenehal tudi mandat njenemu predstavniku v svetu zbornice. Analize, koliko jih bo obdržalo svetniški mandat, zbornica še ni naredila. To bo po 31. decembru 2025 ugotavljala njihova volilna komisija.
Fizične osebe (kmetje) ostajajo obvezne članice KGZS, jih bo pa manj. Novelirani zakon o zbornici je namreč povišal tudi vstopni prag za obvezno članstvo – s 167 na 220 evrov katastrskega dohodka (od leta 2026 na 250 evrov). Zbornica je letos poleti članarino za leto 2024 odmerila 109.231 fizičnim osebam. V KGZS ocenjujejo, da se bo zaradi zvišanja vstopnega praga za obvezno članstvo število fizičnih oseb zmanjšalo za približno 18.000. Ostalo jih bo torej okoli 90.000.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
