Kmetje letos opozarjajo na izredno nizke odkupne cene. Pri teh izstopajo krompir, žito in zelje. Kje so razlogi in kaj bi morali spremeniti, da se ne bi vsako leto znova ukvarjali s problematiko odkupnih cen?
"Slovenija je majhen trg in vsak tovornjak hrane, ki pride iz tujine, vpliva na cene. Letos imamo veliko uvoza iz Francije in Nizozemske. Tam imajo kmetje sklenjene dolgoročne pogodbe s kupci in zaradi slabih letin v preteklosti, vedno nasadijo večje količine. Letos je bila letina izredno dobra in ti kmetje po pogodbenih zavezah po dobrih cenah prodajo krompir rednim odkupovalcem, viške pa po nizkih cenah porivajo po vseh državah v Evropi. To pomeni, da naši kmetje zdaj tekmujejo s temi cenami in morajo ves svoj pridelek prodati po tej nizki ceni. Brez potrošnikov ne bomo mogli preprečiti takih scenarijev, tako da je ozaveščanje ključno, prav tako več lokalne hrane v javnih zavodih in povezovanje kmetov v zadruge. Posamezen kmet nima na trgu nobene pogajalske moči."
Po drugi strani je treba priznati, da je pri govejem mesu letos drugače. Odkupne cene so bistveno višje od dolgoletnega povprečja.
"Drži. Pri mesu imamo višje cene, a še vedno zaostajajo za povprečjem Evrope. Ta višja cena, ki je pri govejem mesu, morda nekoliko res vpliva na višje cene v maloprodaji, ampak imamo tudi višje cene v maloprodaji pri sadju in zelenjavi, kjer pa so odkupne cene letos bistveno nižje. Velikokrat se je že pokazalo, da ko cena pri kmetih naraste, se dvigne cena v trgovinah, ko pa surovina pade, se maloprodajne cene praviloma ne znižajo. Menimo, da je prostora za obvladovanje teh cenovnih pritiskov dovolj drugje, na kmetijah tega prostora ni."
Zaradi podražitev v trgovinah je eden izmed predlogov bila tudi regulacija cen. O tem ste govorili na srečanju z ministrico za kmetijstvo Matejo Čalušić. Kaj bi si želeli?
"Če že govorimo o regulaciji cen, smo mi zagovarjali, da je potem treba regulirati tudi cene krompirja, ki so letos nikakršne, ne pa le mleka in mesa. Sicer pa res upam, da v regulacijo ne bomo šli, ker ta ne bo veljala za Avstrijo, Italijo in Madžarsko, ki so naši pomembni kupci živine in mleka. S tem bi se ta izvoz le še povečal. Na mizi nismo imeli nobenega drugega predloga, bi pa si želeli kmalu videti analizo cen po verigi - vemo namreč, da je ta vlada naročila poročanje cen od kmeta, predelovalne industrije do trgovca z namenom, da bi videli, kdo služi najbolj."
Sicer z ministrstvom v zadnjem času ne sodelujete najbolje.
"Sodelovanje je res prešibko. To se je pokazalo zlasti v času priprave zakonodaje, ko smo se vključili le v javno razpravo, pa nismo bili slišani. Zato smo zahtevali pisne odgovore in odprli še en krog pogajanj, ki je bil še najbolj učinkovit, a še vedno zakonodaja ni ambiciozna. Mi smo predlagali manj birokracije, pavšalno obdavčitev in podobno. Za to ni bilo posluha. Zdaj imamo redne mesečne sestanke z ministrstvom in to teče, zato je sodelovanje nekoliko boljše."
Glede na napovedano božičnico in podaljšanje veljavnosti vinjet smo očitno že prišli v predvolilni čas. Lahko v tem kontekstu pričakujemo tudi proteste kmetov - do zdaj so bili razumljeni kot protest desne politične opcije.
"V tem trenutku je to preuranjeno vprašanje. Ministrstvo se je potrudilo pri iskanju rešitev za kastracijo pujskov, ki je bila res velik problem za slovensko kmetijstvo in moment za morebiten protest. Zdaj bodo to lahko delali rejci sami in zato razloga za protest zaradi tega ni. A veliko se dogaja tudi na ravni Evrope. Po predlogu večletnega finančnega načrta bo kmetijstvo velik poraženec, saj bo dobilo manj denarja. Tukaj se predvidevajo vseevropski protesti in pri teh bomo skoraj zagotovo zraven. Morebiten protest jemljimo v kontekstu vseevropskega, ne samo slovenskega. Ne želimo iti v politični shod, zbornica ne obstaja zato."
Tudi glede delovanja KGZS se je zakonodaja spreminjala. Od prvega predloga o ukinitvi obveznega članstva za vse je zdaj obveljala ukinitev obveznega članstva le za pravne osebe.
"Prvi predlog je bil politično nastavljen in je bil gotovo boj proti zbornici, saj bi pomenil njen konec. Od tega je zdaj k sreči ostalo malo. Dvignil se bo cenzus za vstop v obvezno članstvo, česar smo tudi mi veseli, s tem bomo sicer izgubili 18.000 članov, a to so člani, ki imajo res majhne kmetijske površine. Pri ukinitvi obveznega članstva za pravne osebe pa imamo zadržke, saj so nekateri kmetje tudi tako velike, pa bo zanje članstvo obvezno. Po najbolj črnem scenariju bi iz tega naslova dobili 250.000 evrov manj, ampak z reorganizacijo bomo ostali stabilni. S to temo se ne ukvarjamo več."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
