V vasici Rodik na stičišču Brkinov in Krasa ustvarja ena najbolj prepoznavnih slovenskih kuharskih mojstric Ksenija Mahorčič. Kot ena redkih žensk v vrhunski gastronomiji se lahko pohvali z zeleno Michelinovo zvezdico, ki jo je prejela za trajnostno naravnanost svoje restavracije.
Ljubezen do ustvarjanja jo spremlja že od otroštva. Spominja se, kako je z mamo kvačkala na vlaku proti Istri ali šivala lastne obleke po zahtevnih krojih. A ko je bilo treba doma poskrbeti za kosilo, je bil njen prvi kritik nono Marjan. Prav ti trenutki so jo počasi usmerili v svet kulinarike, kjer se talent prepleta s trdim delom, učenjem in pogumom za nove izzive. Njeno zgodbo najdete v reviji Obrazi.
Za Mahorčič hrana ni le kombinacija okusov, temveč zgodba. "Z jedjo želim povedati nekaj o sebi in o ljudeh, ki sestavine pridelajo," pravi. Obenem verjame, da dobra kulinarika potrebuje vztrajnost, disciplino in empatijo. Vrhunska kulinarika je zahtevna – dolgi delovniki in nenehen pritisk so razlog, da je žensk v tem svetu tako malo. Sama ta tempo zmore zaradi podpore družine in ker si je postavila jasne meje: gostilna je zaprta tri dni v tednu, urnik pa prilagojen ravnovesju med delom in zasebnim življenjem.
Red v kuhinji in na krožniku je zanjo ključen. "Sestavina je kraljica krožnika, ki se mora predstaviti v vsej svoji veličini," poudarja. Njena kuhinja je tesno povezana z okoljem, v katerem živi. Kras, Brkini in slovenska Istra ji nudijo bogastvo lokalnih sestavin, ki jih z veliko mero spoštovanja vključuje v jedi. Od krompirja in česna do medu, pršuta in zelišč – vsak izdelek je rezultat sodelovanja z okoliškimi kmeti in pridelovalci.
Prav to je tudi bistvo zelene Michelinove zvezdice. Gre za priznanje restavracijam, ki ne stremijo le k popolnosti na krožniku, temveč razmišljajo o trajnostnem razvoju, skrbi za naravo, ljudi in prihodnost. "To ni nagrada samo meni," pravi, "temveč celotni skupnosti, ki soustvarja našo zgodbo."
S svojo filozofijo dokazuje, da kulinarika ni zgolj hrana, ampak način življenja – preplet ustvarjalnosti, spoštovanja dediščine in vizije, ki sega onkraj kuhinje.
Celoten članek je objavljen v septembrski številki revije Obrazi (09/25). Revija vas čaka tudi v Trafiki24.
