»Ne razmišljajmo o omejitvah, ampak o prilagoditvah«

»Šport je koristen za vsakogar, morda še bolj za nekoga, ki ima sladkorno bolezen,« meni izr. prof. dr. Klemen Dovč, pediater endokrinolog na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.

»Pri sladkorni bolezni tipa 1 ima telesna vadba še ugodne učinke na inzulinsko rezistenco. Raziskave kažejo, da ima šport ugodne učinke na urejenost sladkorne bolezni, predvsem ob uporabi sodobne tehnologije za vodenje sladkorne bolezni.« Vendar, kot opozarja izr. prof. dr. Dovč, je še vedno nujno načrtovanje aktivnosti, prav tako pri mnogih še ostaja strah pred hipoglikemijo.

Smernice so jasne: vadba naj bo čim manj odsvetovana, otroci pa naj bi bili telesno dejavni vsaj eno uro na dan. Vendar v praksi več kot polovica otrok ne dosega tega cilja. Nekaterim je breme, ker morajo svojo aktivnost tudi načrtovati, sicer lahko spontana živahna igra ali trening hitro pripelje do nihanj glukoze v krvi.

»Če pripomoček uporabljaš pravilno in algoritmu napoveš, da se bo nekaj zgodilo, torej že uro prej znižaš dovajanje inzulina pri telesni dejavnosti, ne bi smelo priti do večjih nihanj sladkorja, ki sicer lahko marsikoga odvrnejo od športa,« pojasnjuje dr. Dovč, ki je bil povabljen k mednarodnemu združenju ISPAD za pripravo novih smernic. Ob tem poudarja, da tehnologija (še) ne nadomešča načrtovanja in so algoritmi učinkovitejši, če jim posameznik pomaga z napovedjo aktivnosti. Tudi pravila za varno vadbo so preprosta. »Če ima oseba s sladkorno boleznijo glukozo pod približno pet milimolov na liter, mora zaužiti enostavne ogljikove hidrate in lahko takoj, ko se počuti bolje, vadbo nadaljuje. Pri visokih vrednostih nad 15 milimolov na liter, pri katerih je razlog kratkotrajen, recimo po obroku, ni razloga, da ne bi bili telesno dejavni, morda se bo tako sladkor sam normaliziral. Če gre za dolgotrajne visoke vrednosti, pa svetujemo meritev ketonov, in to je edini razlog, da vadbo odsvetujemo.«

Različne vadbe in drugačen odziv telesa

Različne vrste vadbe vplivajo drugače na naše telo in glukozo v krvi. Dolgotrajna aerobna vadba, kot je kolesarjenje, navadno znižuje glukozo, kratkotrajni anaerobni napori in visoka intenzivnost, denimo sprinti in dvigovanje uteži, pa lahko zaradi sproščanja hormonov kateholaminov začasno povzročijo njen dvig. »Nogomet in podobni športi, kjer se ti dve komponenti prepletata, prinesejo največ nepredvidljivosti, saj vmesni sprinti oziroma pulzi visoke intenzitete lahko delno preprečijo padec.« Sodobne smernice priporočajo, da v primeru, če posameznik pričakuje, da bo dalj časa telesno dejaven ‒ bo tekel, kolesaril, plaval, hodil v hribe ‒, inzulinski črpalki napove aktivnost. To pomeni višje ciljne vrednosti, da prepreči hipoglikemijo.«

Občasno dobijo v obravnavo tudi mladostnika s sladkorno boleznijo tipa 2, praviloma gre z izjemno čezmerno telesno maso, ki zahteva ustrezno multidisciplinarno obravnavo, v kateri je ključen vidik zdrave prehrane in športa. Pomemben člen tima bi lahko bil v prihodnje tudi kineziolog, saj je treba začeti počasi in s tem, kar zmore, da ne izgubi motivacije. Sicer pa imajo v času, ko prevladuje sedeči življenjski slog, pomembno vlogo tudi starši in izobraževalne ustanove. »Tu so starši lahko najboljši zgled in aktivno preživljanje časa z otroki je neprecenljivo,« poudarja dr. Dovč. Tudi šole lahko veliko pripomorejo z manjšimi ukrepi: s krajšimi prekinitvami sedenja pred odmorom, prilagojenimi obroki in izobraževanjem učiteljev o vodenju sladkorne bolezni.

Prehrana pred in med vadbo ter po tej

Prehrana je pri vadbi enako pomembna kot tehnologija. Dr. Dovč poudarja, da morajo imeti otroci vedno pri sebi »rešilne« enostavne ogljikove hidrate: glukozne tablete, gele ali razredčen sladek napitek.

Po intenzivnejši ali daljši vadbi svetuje vnos beljakovin, saj pomagajo stabilizirati glukozo dalj časa in zmanjšajo tveganje za nastop nočne hipoglikemije. »Beljakovine ugodno stabilizirajo sladkor dalj časa ‒ to so na primer jajca, mlečni izdelki, skuta, ribe ali piščanec.« Priporoča se uravnotežen krožnik, ki naj ga sestavlja polovica zelenjave, četrtina beljakovin in četrtina ogljikovih hidratov.

Skupaj za mizo – skupaj v življenje

Pri sladkorni bolezni je zelo pomembno, kakšni so jedilniki. »Vendar pa ima nenehno ukvarjanje s prehrano lahko hitro preveč negativen prizvok, še posebej, če dodamo še prepovedi. To lahko postane breme in otroci se počutijo prikrajšane. Lahko pa starši in otroci skupaj pripravljajo obrok, kar je kakovostno preživet čas in hkrati zorenje pravega odnosa do hrane,« svetuje dr. Dovč. Smernice za prehrano oseb s sladkorno boleznijo so pravzaprav priporočljive za vsakogar. »Izogibamo se enostavnim sladkorjem, procesirani prehrani, veliko naj bo sezonske in lokalne zelenjave, zadosten vnos beljakovin, manjši delež ogljikovih hidratov, ki naj bodo bolj kakovostni. Kruh ima lahko razmeroma nizek glikemični indeks, če ne izberemo najbolj belega pekovskega izdelka, za katerega vemo, da je v njem veliko sladkorja.« Oddelek Pediatrične klinike je k projektu Najboljše z vrha povabil 32 vrhunskih slovenskih kuharjev, ki so pripravili meni s hladno in toplo predjedjo, glavno jedjo in sladico. »Marsikateri od sodelujočih chefov, ki ima danes tudi Michelinov krožnik oziroma zvezdico, je te jedi nato uvrstil na meni svoje restavracije.«

Zato tudi sladice niso povsem prepovedane. »Če hočemo, da ima naš otrok lepe spomine na otroštvo, bo seveda za rojstni dan jedel tudi torto,« se nasmehne dr. Dovč. »Vendar namesto da kupimo torto z veliko sladkorja, raje doma pripravimo kakovostno sladico z nizkim glikemičnim indeksom, ki jo bodo z veseljem jedli vsi otroci in se nihče ne bo počutil prikrajšanega. Navdih za sladico lahko dobijo tudi v naši kuharski knjigi Sladke sanje, ki smo jo pripravili v sodelovanju z enim najboljših slaščičarjev pri nas, slaščičarskim mojstrom Naserjem Gashijem.« Kadar sta zdrava prehrana in gibanje priložnost za druženje vseh družinskih članov, ne pa omejitev, bodo otroci lažje in hitreje razvili pozitiven odnos do zdravega življenjskega sloga.

Lažje, če v bolezni nisi sam

Sladkorna bolezen zahteva spremembo življenjskega sloga, zato ni presenetljivo, da prinese tudi psihološke izzive. »Obstaja več psiholoških težav, ki so povezane s sladkorno boleznijo, kar je razumljivo, saj bolezen zahteva veliko pozornosti, razumevanja in prilagajanja. In če nastanejo težave, je treba razumeti, da je to sestavni del bolezni, in jih je treba strokovno reševati. To ni stvar, ki bo kar sama izzvenela,« opozarja dr. Dovč. Na oddelku so zato zadovoljni z novo lutko barbie, ki ima sladkorno bolezen, saj pri otrocih spodbuja občutek sprejetosti. »Zaradi neznanja je še vedno veliko strahu in še vedno se zgodi, da v nekaterih okoljih otrok ni sprejet ali pa ga vrstniki celo nadlegujejo prav zaradi bolezni, za katero ni sam kriv. In to je težko breme.« Imeli so celo primer, ko so mladostniku prepovedali uporabo inzulinske črpalke v času maturitetnih izpitov, kar je naredilo dvojno škodo. Kot bi nekomu s slabim vidom prepovedali uporabo očal.

Pogosto je otrokom veliko lažje, ko ugotovijo, da v bolezni niso sami. Temu so namenjene obnovitvene rehabilitacije v zdravilišču Debeli rtič, kjer se stkejo posebne vezi in prijateljstva za vse življenje. Otroci v tednu dni spontano vzljubijo bolj zdrav življenjski slog. »Obkroženi so s skupino otrok s podobnimi težavami in vidijo, kako se drugi spoprijemajo s svojim bremenom. Domov se vračajo z veliko lepimi spomini, novimi izkušnjami in tudi nekaj osveženega znanja o svoji bolezni. Letos sta jih navdušila sladoled, primeren za osebe s sladkorno boleznijo, in obisk slovenskega chefa iz restavracije z Michelinovo zvezdico,« pripoveduje. »Tudi aktivni smo ves dan. Kdor želi, se lahko že zjutraj pridruži pri teku, po izobraževalnem delu plavamo, igramo ekipne športne, zvečer pa imamo še ples. Z nami so tudi starejši mladostniki s sladkorno boleznijo, ki so številnim najboljši možni pozitivni zgled. To je skupnost, ki me navdihuje in nanjo sem ponosen, številni med njimi so postali uspešni posamezniki z družinami, karierami, športnimi ali kulturnimi dosežki.«

Slovenija med vodilnimi v svetu

 »V teh letih se je res veliko spremenilo in danes lahko osebam s sladkorno boleznijo veliko ponudimo, predvsem s tehnologijo. Sodobno razumevanje sladkorne bolezni tipa 1 postavlja v ospredje skrb za uravnavanje ravni glukoze čim bližje normalnim vrednostim. Glukozni senzorji natančno ujamejo nihanja glukoze, ki so posledica predvsem vnosa hrane in telesne dejavnosti, manj pa številnih drugih dejavnikov, ki jih ne moremo nadzirati, nekaterih niti ne izmeriti.«

»Ponosen sem, da nam je s pomočjo pobude staršev otrok s sladkorno boleznijo uspelo, da so sodobni pripomočki postali del temeljne oskrbe teh otrok,« navdušeno pripoveduje pediater endokrinolog, ki že načrtuje sodelovanje pri dveh odmevnih kliničnih raziskavah. »Sladkorna bolezen morda kmalu ne bo več bolezen, ampak samo stanje zunanjega nadomeščanja inzulina, kjer bi sistem neprekinjeno ves čas samodejno prilagajal inzulin. Vse do trenutka, ko bomo znali sladkorno bolezen tudi preprečiti ali pozdraviti,« optimistično zre v prihodnost izr. prof. dr. Dovč.