Pri nas in tudi drugje po svetu je danes tako, verjetno je bilo tudi nekoč tako, da ne veljajo za vse enaki vatli. Kakor za koga, bi lahko rekli. Pa naj gre za šport, kulturo, medije, politiko, vero in še bi lahko našteval. Ustavimo se najprej pri športu. Denimo v boksu, tam se lahko dva udarjata, kolikor se hočeta, dobro, pod pasom ne, sodnik ne reagira. A če nogometaš svojega nasprotnika nehote spotakne, bog ne daj, da je to od zadaj, mu sodnik hitro pokaže rdeči karton. Če mu nogometaš kaj zabrusi nazaj, se lahko zgodi, da bo odstranjen z zelenih površin za tri ali štiri tekme. Bog ne daj, da mu primaže kakšno zaušnico. Morda kar konec kariere! Gremo še k navijačem. Na nogometni, košarkarski ali rokometni tekmi lahko vsak navijač posebej kriči nate, te zmerja, čeravno se močno trudiš na igrišču, tekaš sem in tja. Kdaj tudi glasno aplavdira, medtem ko moramo biti navijači ali gledalci kakšnega teniškega dvoboja tiho kot miši. Če nismo, nas na to opozori sodnik. Sploh takrat, ko se igralec pripravlja na servis. To dejanje mora potekati v popolni tišini. Pa bi še lahko našteval, kako v športu veljajo različna pravila ali različni vatli. Nekaj se ponekod sme, drugje ne, in je to tudi strogo kaznovano.
Je drugače, ko beseda nanese na politiko? Seveda ne. Enim je dovoljeno vse, drugim bistveno manj. Pri nas je pač tako, da si levi lahko dovolijo več, desni manj. Če desni storijo kaj takega, kar levim ni všeč, so hitro ulice polne kolesarjev, mediji tudi ponavadi pihajo v isti rog kot protestniki, medtem ko se za neumnosti in bedarije, ki jih počnejo levi, uporabljajo drugi, bolj prizanesljivi vatli. Zanimivo je tudi to, ko novinarji od kakšnega vladajočega politika, denimo Roberta Goloba, ta je zdaj glavni, zato sem njega vzel kot primer, vprašajo kaj zasebnega, hitro dobijo odgovor, če ga že, da o osebnih zadevah on pač ne govori in ne bo govoril. S podobnim molkom se izvije tudi, ko ga denimo kdo vpraša, ali se bo držal predvolilne zaveze, ko je dejal, da bo spoštoval odločitve KPK in odstopil, če bo ta ugotovila kršitve integritete. Molk. A ko gre za nekaj, kar se njemu zdi oh in sploh (denimo poroka s Tino), potem že poskrbi, da so vsi mediji, ki so njemu kar precej ali povsem podrejeni, polni tovrstnih novic. Potem prebiramo: Tina in Robi se bosta poročila, pa Vzela se bosta ali 58-letni Robert Golob naj bi vzel 39-letno Tino Gaber ... S poudarkom na naj bi se, ker se nikoli ne ve, če se bo tudi zgodilo. Za vsak primer. Ampak zdaj ko to berete, se verjetno že ve. Kakorkoli, spet dvojni vatli. Nekaj povem, kaj drugega bolj pomembnega, kdo mi je denimo poravnal kakšno letovanje, morda kakšno potovanje, ali sem ali nisem vplival na policijo, pa tega ne trdim, pa ne.
Dvojni vatli se pogosto uporabljajo pri nas, ko gre za vojne po svetu. Z ene fronte se kar naprej poroča, z druge, ki je nam še bolj nevarna in nam je bližje, pa iz tedna pa iz tedna v teden vse manj. Medtem ko o tistih, ki divjajo daleč od nas, skorajda nič ne vemo. Pa jih tudi tam umre ogromno. Ali pa denimo, ko naši politiki, pa mediji in z njimi mi vsi razpredamo o verstvih. O nas kristjanih, ki smo vendarle najbolj množični v naši lepi domovini, pa menda še vedno tudi v Evropi, bomo slišali ali prebrali le redko kaj lepega ali pohvalnega. Prej besede in novice, polne grdih besed. Saj ne trdim, da je med nami kristjani vse čisto, pa da so naša Cerkev in naši duhovniki čisti kot solze, da so brezmadežni. A ob vsem dobrem delu, ki ga opravijo za nas kristjane, tudi za nekristjane, za vse, če pomislim le na katoliški Karitas, bi si vendarle kristjani zaslužili tudi lepo besedo. Ampak pri nas delujejo tudi druge verske skupnosti. A smo pri obravnavi enih in drugih spet pri različnih vatlih.
Dvojne vatle se gremo pogosto tudi sami. Starši denimo. Pa stari starši tudi. Svoje otroke in vnuke preganjamo s pametnih naprav, jim omejujemo čas, medtem ko tega ne ponotranjimo tudi zase. Resnici na ljubo, opažam, da so odrasli (ne jaz) skoraj več na pametnih telefonih kot naši otroci. Ali naši vnuki. Zato sem res vesel, da je aktualni šolski minister Vinko Logaj končno spregledal, saj morda je že prej, pa ni imel te funkcije, in postoril vse, da so poslanci vendarle uzakonili prepoved vnosa mobilnih naprav, beri pametnih telefonov, v osnovnošolske prostore. Končno! Sam sem na to kar naprej opozarjal. A bo treba upoštevati za vse enake vatle. Tako za učitelje kot učence v šoli in doma tako za otroke kot za njihove starše. Dvoje vatle se uporablja tudi, ko kdo kaj kritičnega reče o pohodu agresivnega feminizma, pa kaj čez ideologijo enakosti spolov, pa o promoviranju LGBTIQ+ itd. Medtem ko ta ali ona skupnost paradira po ulicah z mavričnimi zastavami (kar naj), bi bil ogenj v strehi, če bi s kakšno drugo zastavo po ulicah paradirali tisti, ki denimo prisegamo na zakon moža in žene ali nam je ta zveza ljubša kot istospolna.
Dvojni vatli so tudi, ko se ocenjuje, koliko bo kateri medij prejel državnega denarja. Če si naš, potem dobiš malce več, če nisi čisto naš, dobiš malce manj, če pa sploh nisi naš, ne dobiš nič. Vse to se seveda ponovi, ko naše zamenjajo nenaši. Pa to ni prav. Seveda je pri vseh drugih razpisih zelo podobno. Vedno in povsod je uveljavljeno, da pač živimo v svetu dvojnih vatlov. Dokler se naši in nenaši menjajo na oblasti, še gre, ko ne več, postanemo na las podobni Severni Koreji. Tega pa si res ne želimo, mar ne? Ali pa se morebiti celo motim in si to nekateri želijo? Kdo ve. No, jaz ne!
